Zdravstvena oskrba na daljavo uspešna, a ni dostopna vsem

Slovenija 30. 06. 2018, 07:00

Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki. Prve izkušnje storitve e-oskrbe pri Telekomu Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je do zdaj odločilo šele 20 občin.

V tujini je oskrba na daljavo precej razširjena. V Veliki Britaniji jo recimo uporablja več kot 16 odstotkov oseb, starejših od 65 let. V Sloveniji pa po besedah vodje eZdravja in eOskrbe v Telekomu Slovenije Petra Pustatičnika precej zaostajamo. Omenjeno storitev Telekoma koristi manj kot 300 ljudi. Prek detektorja, ki ga ima uporabnik na sebi, lahko pa tudi brez njega prek senzorjev, ki jih namestijo v uporabnikovem domu, v primeru padca zaznajo, da se oseba ne giblje. Aktivira se klic v asistenčni center, ki deluje 24 ur na dan, prek mobilne aplikacije pa se obvesti tudi svojce, da je nekaj narobe. »Oseba pade. In ker ga takoj zaznamo, ga lahko že po eni uri prepeljemo na nevrološko kliniko. Ker je prišel hitro in ni ležal 20 ur, je možnost, da bo preživel, bistveno večja, stopnja rehabilitacije pa bistveno krajša.«

Pri odločitvi za storitev je pomembna tudi cena, ki je mnogi z nizkimi pokojninami ne zmorejo. Po stroških priključnine v višini 61 evrov je za storitev treba odšteti 24,4 evra mesečno za osnovni oz. 36,6 evra za dražji paket. Projekt bodo nadgradili s spremljanjem vitalnih funkcij na daljavo, med drugim za bolnike s sladkorno boleznijo. Uporabnik bo izvedel meritev doma, pravi Pustatičnik: »To meritev bo dobil v referenčni ambulanti njegov zdravnik in če bo prišlo do tega, da bodo odstopanja zelo visoka, bodo lahko takoj poklicali v sistem in pravočasno obravnavali, da ne bo prišlo do tega, da starejši ne pridejo pravočasno v ustanovo in ko pridejo, jim moraš žal amputirati nogo, ali pa oslepijo, postanejo dializni bolniki in podobno.«

Zakon o dolgotrajni oskrbi je zaradi političnih razhajanj obtičal, sicer pa je predvideval financiranje storitve za 37.500 ljudem. Nekateri zdaj rešitev vidijo v obveznem zdravstvenem zavarovanju, da bi uporabnikom omogočili daljše in varnejše bivanje v domačem okolju.