Tonin si želi si čimprejšnjega oblikovanja parlamentarnih delovnih teles
Slovenija
Ustanovljen je osmi sklic državnega zbora. Po potrditvi mandatov so poslanci izvolili tudi svojega novega predsednika. To je postal prvak NSi Matej Tonin. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 80 predstavnikov ljudstva, med njimi tudi tisti, ki prihajajo iz petih levih strank, v čemer nekateri že vidijo začetek prihodnje koalicije. V NSi trdijo, da se bodo o sodelovanju še naprej pogovarjali z obema stranema.
Tonin je prepričan, da je njegova izvolitev za predsednika parlamenta prvi korak k stabilizaciji slovenskega političnega prostora. To je poudaril tako v nagovoru v hramu demokracije kot v izjavi novinarjem. "80 poslank in poslancev je podprlo to kandidaturo, kar kaže, da se je parlament v ključnih trenutkih sposoben poenotit. To je vendarle neko pozitivno sporočilo javnosti." Tonin želi hitro začeti z delom. "Ena od prvih nalog je čimprejšnje konstituiranje odborov, zaradi tožbe proti Hrvaški predvsem za zunanjo politiko. Sledi še izvolitev podpredsednikov. Prav tako se bom potrudil, da bodo čim bolj tekoči tudi postopki imenovanja prihodnje vlade." Ko bo jasno, kdo bo novo vlado sestavljal, se je Tonin pripravljen umakniti z vrha državnega zbora.
Na položaj, ki ga bo tako zasedal začasno, so ga poleg NSi predlagale še stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. V marsikateri od teh menijo, da gre za obris prihodnje koalicije. Tonin vstopa NSi vanjo ni neposredno povezal s svojo izvolitvijo za predsednika parlamenta. Poudaril je, da je imel vsebinske pogovore do zdaj le z Janezom Janšo, ki je na čelu zmagovalke tokratnih predčasnih državnozborskih volitev. Tudi poslanci SDS so poleg že omenjenih strank in SNS podprli Tonina. Proti so bili v Levici.
"V Sloveniji so resni problemi, ki se kopičijo. Konstituiranje državnega zbora je predpogoj, da se začnejo reševati," je pojasnil Janša. Ta bo sicer imel prvi možnost sestaviti vlado. To je tako kot v preteklih tednih tudi na ustanovni seji parlamenta še enkrat ponovil predsednik republike Borut Pahor, ki mora v 30 dneh predlagati mandatarja. Kot je dodal, s tem ne bo odlašal po nepotrebnem, ampak bo v državni zbor z imenom prišel takoj, ko bo mogoče.
