Evtanazija merilo etičnosti države
Slovenija Marjana Debevec
V zadnjem času v medijih vedno pogosteje zaznamo članke, ki izpostavljajo prednosti evtanazije. Po besedah predstojnika Inštituta za sodno medicino in člana komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožeta Balažica se ravno etičnost neke države meri po tem, ali dopušča evtanazijo, ali ne. Če namreč družba razmišlja o evtanaziji, je obsojena na propad, je prepričan. O tem velja še posebej razmisliti na dan, ko praznujemo rojstni dan naše države.
Evtanazija kot smrt iz usmiljenja je bila splošno sprejeti v stari Šparti, Grčiji in Rimu. S pojavom krščanstva pa so se postavili višji etični standardi, ki so svetost človekovega življenja postavili v središče.
V moderni dobi so se znova pojavile zahteve po uzakonitvi evtanazije, ki jo je prva sprejela Nizozemska. »Velikokrat glavni moto je kapital, denar in podobno – da se je takšnih članov družbe, ki so ’paraziti’ družbe, treba čim prej rešiti«, pravi dr. Jože Balažic.
Evropa je skozi stoletja po besedah dr. Balažica razvijala visoke etične standarde, saj so le redke države, ki evtanazijo dopuščajo. »In med ta del, med ta segment visokih etičnih standardov se šteje tudi Slovenija. Kakorkoli se pojavljajo težnje po tovrstni zakonodaji, so etični standardi v Sloveniji za zdaj še na dovolj visoki ravni in jaz upam, da bodo še naprej, tudi pri slovenskem zdravniku. … Glejte to ne more biti tržnica. In to tudi ni vrhunec demokracije, če mene vprašate.«
Če družba razmišlja o evtanaziji, je obsojena na propad, je prepričan dr. Balažic. Na Nizozemskem je že petina smrti povzročenih z evtanazijo. Pri tem pa veliko težo nosijo zdravniki, ki morajo evtanazijo izvajati.Po besedah dr. Balažica so od tega utrujeni in si želijo doseči, da tega ne bi več počeli. »En kolega mi je rekel: ’Sicer ni nobene razlike, ali ubiješ enega sto pacientov, ampak nahrbtnik, ki si ga s tem zadaš na svoja ramena, je izredno težak’. Tudi to je povedal, da prenekateri kolega, kolegica, predvsem mlajši, so scagali. Nekateri so celo naredili samomore, ker pod to težo niso mogli več živet.« To je namreč po besedah dr. Balažica za zdravnika, ki se uči, kako ohranjati življenje, poraz.
Po besedah dr. Balažica zakonodaja tudi ne sme temeljiti na primeru enega samega človeka, kot je bila zahteva akademika dr. Pleterskega, ki je pri svojih 95. letih v državni zbor poslal zahtevo po uzakonitvi evtanazije, ker mu je življenje postalo pretežko. »Politika, država, javno mnenje ne sme in ne more sloneti na mnenju enega posameznika. Daleč od tega.« Vprašanju uzakonitve evtanazije, paliativni oskrbi in dostojanstvu človeka bomo posvetili tudi sredino oddajo Pogovor o.
