Negativne učinke vročine najbolj občutijo delavci na prostem
Slovenija | 18.06.2018, 23:58
Bliža se čas dopustov in šolskih počitnic, ko je zaželeno lepo vreme. Da to ne pomeni le sonca in vročine, ampak tudi dovolj dežja, ob tem opozarjajo kmetje in vrtičkarji. Po nekaterih napovedih naj bi bilo tokratno poletje pri nas nekoliko toplejše od dolgoletnega povprečja in običajno namočeno, vendar bo verjetno tudi zelo spremenljivo, da se bodo torej izmenjavala zelo suha in zelo mokra obdobja. Koliko vročinskih valov nas čaka, je nemogoče sklepati, a verjetnost zanje je veliko večja kot pred desetletjem. Podobno velja za intenzivnejše padavine in hudourniške poplave. Da je pojav vročinskih valov zaskrbljujoč, je prepričana podnebna strokovnjakinja Lučka Kajfež Bogataj. Da se nanje lahko pripravimo, poudarja zdravnica Metoda Dodič Fikfak.
Po besedah Braneta Gregorčiča z Agencije za okolje smo v 20. stoletju v Sloveniji običajno zabeležili enega ali dva vročinska vala na leto, v tem stoletju že tri ali štiri, minulo leto smo jih imeli celo pet. Število vročinskih valov se je v zadnjih desetletjih povečalo za polovico. Kot pojasnjuje Kajfež Bogatajeva z ljubljanske biotehniške fakultete, niso le pogostejši, ampak tudi intenzivnejši in daljši, pri nas so se začeli pojavljati tudi na območjih, kjer so bili do zdaj neobičajni, na primer v Kranjski Gori.
Negativne učinke teh podnebnih sprememb najbolj občutijo delavci, ki svoje delo opravljajo na prostem in so zato neposredno izpostavljeni soncu. To so vojaki, policisti, gradbeniki, cestarji, komunalni delavci, ribiči in solinarji. Dodič Fikfakova s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ob tem posebej omenja starejše in tiste, ki že bolehajo za kakšno boleznijo. "Delavec, ki dela v vročini, najprej ogroža sebe. Ogroža tudi drugega, ker je nepazljiv in zato povzroča poškodbe oziroma nesreče, nezgode. Tretje je za delodajalca najpomembneje - iz zunajhumanitarnega vidika je delavec nefunkcionalen." Za zaščito svojih zaposlenih so odgovorni predvsem delodajalci. Ker se da vročinske valove uspešno napovedati približno teden dni vnaprej, lahko že predčasno poskrbijo za različne ukrepe. "Prva stvar so zaščitna oblačila, druga stvar je prenosna zaščita. Če ni mogoča, je treba poskrbeti za prostor, kjer se delavec lahko ohladi in se spočije v senci. Popiti mora ogromno vode, kar konkretno pomeni kozarec na 15 minut. Če gre za odprt prostor, je treba prerazporediti urnik dela," je jasna Dodič Fikfakova.
V Sloveniji zaradi vročinske kapi vsako leto umre en človek, vpliv na kožo je veliko hujši. Najbolj črne posledice prinaša skupina kožnih rakov, med njimi je najbolj zaskrbljujoč pojav melanoma, ki nastane zaradi opeklin. Ta vsako leto terja življenja več sto ljudi.
