Zdravstveni dom Ljubljana Center.
Zdravstveni domovi iščejo rešitve za višje stroške dela
Slovenija
Na ministrstvu za zdravje so se včeraj sestali predstavniki ministrstva in direktorjev zdravstvenih domov, ki opozarjajo, da povišanje cen zdravstvenih storitev ne sledi dvigu stroškov dela, kar vodi v izgube. Konkretnega dogovora ni bilo, bodo pa pogovore nadaljevali tudi s plačnikom storitev – Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Kot smo izvedeli, se zdravstveni domovi pri svojih zahtevah, naj jim vlada oziroma država pokrije višje stroške plač zaposlenih, sklicujejo na splošni dogovor iz leta 2017, kjer so bile določene zakonske zaveze, ki so jih zdravstveni domovi morali pokriti, ni pa bilo dodatnega financiranja. »Nam seveda ni v interesu posegati po najstrožjih ukrepih. Skozi dogovarjanje želimo videti možnosti, da tisto kar bi dejansko tudi v skladu z zakonodajo moralo biti zagotovljeno, skušamo najti rešitev,« je za naš radio povedal pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega zavoda Marko Turčin. Šlo naj bi za približno 2,9 milijona evrov letno. »34 zdravstvenih domov je pripravilo skupni dopis. To številko smo pripravili na podlagi kalkulativnih elementov kot mi menimo, da bi moralo biti upoštevano.«
Pri odhajajoči ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, ki je z zdravniškimi zahtevami po dvigu plač in uvedbi napredovanj povzročila visok dvig stroškov dela, denarja za to pa niti v proračunu niti v blagajni ZZZS ni zagotovila, je odziv resornega ministrstva medel. Podpira jih tudi Združenje zdravstvih zavodov. Direktor Metod Mezek: »36. člen splošnega dogovora pravi, da so stroški dela cena zdravstvenih storitev. Se pravi, čim se stroški dela povečajo, in lani so se skokovito, ne da bi na njih imeli vpliv, bi tudi v skladu s tem členom zakonskega akta morali to upoštevati v kalkulaciji ceni. To ni bilo upoštevano in rezultat je, da zdravstveni domovi in bolnišnice vse slabše poslujejo.« Kot nam je pojasnil Mezek, podpirajo zdravstvene domove, kajti država kot podpisnik krši omenjeni dogovor.
Ministrstvo je predstavnikom zdravstvenih domov zagotovilo, da bo 5-odstotno povišanje cen zdravstvenih storitev veljalo tudi prihodnje leto, s čimer deloma zagotavlja pokritje dodatnih obveznosti iz naslova višjih plač.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pa je pojasnila, da pravne podlage, da bi plače financirali iz proračuna, ni.
