Težka sapa in otekline simptomi srčnega popuščanja
Oddaje Rok Mihevc
Srčno popuščanje je bila tema zdravstvene Svetovalnice. Zakaj pride do njega in kako se razvije ta bolezen, je v oddaji spregovoril specialist interne medicine iz Jeseniške bolnišnice Marko Šluga.
Srčno popuščanje je bolezen, ki nastane, ko naša najpomembnejša mišica ne more več črpati dovolj velike količine krvi skozi telo za presnovne potrebe. Te so največje ob naporih, zato so prve težave ob obremenitvah težka sapa in zmanjšana zmogljivost. »Ljudje ne morejo priti več tudi v 5. nadstropje.«
Šluga opozarja, da je simptome treba prepoznati čim prej. »Težka sapa tudi v mirovanju, otekline, zmanjšana fizična zmogljivost, to so glavne težave. Ne odlašajmo in obiščimo zdravnika.« Po njegovih besedah so najbolj ogroženi ljudje, ki imajo bolezen v družini. »Predvsem pa starejši od 65 let, bolniki sladkorno boleznijo, prekomerno težo, hipertenzijo, preboleli srčnega infarkta.«
V Evropi za to boleznijo trpi 10 milijonov ljudi, v Sloveniji 30 tisoč, žal pa te številke naraščajo. »To je edina kardiovaskularna bolezen, ki narašča in lahko prizadene vse starostne skupine, čeprav je v mladosti redkejša,« pravi Šluga. V populaciji nad 80 let pa ima skoraj vsak deseti srčno popuščanje.
Bolezen postopno napreduje
V začetnem obdobju, ko je srčna mišica le blago oslabljena je težav manj, nato jih je več in vse hujše so. Ključno vprašanje pa je, kako prepoznati bolezen. Naš sogovornik odgovarja, da je osnovna metoda odkrivanja ultrazvok srca, nato krvne preiskave in ugotavljanje prisotnosti posebnega hormona, s katerim lahko izključimo bolezen.
Preventiva?
Največ seveda lahko naredimo sami, pravi Marko Šluga, bistveno pa je dovolj gibanja. »S tem človek krepi mišice, telo in srce, vse skupaj pa dobro vpliva tudi na ožilje. Priporočamo vsakodnevno vadbo vsaj pol ure dnevno, najbolje eno uro. In naj gre za aerobno vadbo. Pazimo tudi na prekomerno telesno težo, da skrbno jemljemo zdravila, odsvetujemo kajenje in svetujemo zdrav življenjski slog, zdravo prehrano in manjši vnos ogljikovih hidratov.«
Po njegovih besedah pa je gibanje pomembno tudi, ko srce začne pešati. »Vključimo se v različne vadbe in skupine. Npr. hoja vsak dan je zelo primerna. Začnemo z nizkimi obremenitvami, nato obremenitev stopnjujemo. Priporočamo tudi kolesarjenje in plavanje.«
V oddajo so poklicali tudi poslušalci. Poslušalka Ana ima težave s krvnim pritiskom, poslušalka Majdo je zanimalo, kaj pomeni blokada levokračnega bloka, poslušalec Anton ima po srčnem infarktu težave s potenjem, poslušalec Janez ima težave z višjim srčnim utripom, kako jemati več zdravil je zanimalo poslušalko Romano, koliko kemoterapije vplivajo na srce pa poslušalko Mileno. Kaj je svetoval in odgovoril zdravnik Marko Šluga pa v posnetku oddaje.
Oddajo je pripravil in vodil Blaž Lesnik.
