Maver: Slovenija s koncem druge svetovne vojne ni dočakala resnične svobode
Slovenija
9. maja 1945 je bilo na stari celini tudi uradno konec druge svetovne vojne, premagana sta bila nacizem in fašizem. Kot dneva, na katerega je bila osvobojena izpod okupatorja, se ga spominja tudi slovenska prestolnica. A zgodovinar Jurij Pavel Emeršič je v nedavnem pogovoru za naš radio poudaril, da osvoboditve Ljubljane ni bilo - prišlo je le do menjave totalitarnega režima. Da slovensko ozemlje na žalost sodi v tisti del Evrope, ki takrat nikakor ni dočakal resnične svobode, se je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj strinjal politični analitik in publicist Aleš Maver. Medtem praznovanje tega dne s komunističnimi simboli močno boli pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki smo jo prav tako povabili pred mikrofon.
Da je Ljubljana pred 73 leti dokazala, da ji pod nebom ni enake in da je na dan njenega vnovičnega rojstva treba počastiti spomin na strumen korak partizanskih brigad, ki je zamenjal zven topov in granat, je poudarjalo vabilo na slavnostno sejo mestnega sveta ob tej priložnosti. Podpisal ga je aktualni župan Zoran Janković.
Emeršič nam je pojasnil, da se je domobranska vojska, ki je do večera 8. maja 1945 v rokah držala Ljubljanski grad, umaknila pred močnimi partizanskimi enotami, ki so se nakopičile na Balkanu in prodirale proti Sloveniji s podporo Sovjetske zveze. "29. hercegovska divizija je prišla v Ljubljano naslednji dan, ko tam ni bilo več domobranskih enot, Nemci pa so se umaknili že prej, saj jim je bilo jasno, da je vojne konec. Šele takrat so se pokazali tudi naši osvoboditelji, ki so nato zaigrali na harmonike in začeli svoj krvavi ples likvidacij političnih zapornikov."
Da je 9. maj še posebej v Ljubljani zaznamovan na zelo arhaičen način, je ocenil Maver. Kot je dodal, je treba vedeti, da imajo različni deli ozemlja naše države zelo različne izkušnje med drugo svetovno vojno ter da so tudi povzročitelji največjega gorja v različnih delih Slovenije in njenega etničnega ozemlja različni. A potem, ko se je življenje le začelo vračati v neke normalne tirnice, je to prekinilo revolucionarno nasilje. "Osvoboditelji, dejanski ali pa tako imenovani, so slovenskemu človeku takoj nataknili jarem in imam občutek, da pravzaprav še danes nekako unovčujejo to osvoboditev oziroma še vedno pobirajo davek zaradi te osvoboditve." Mavru se zdi še posebej hudo, da je šlo za brutalen obračun med rojaki. "V Sloveniji je bila prevlada komunizma rezultat avtohtone, torej domače, doma porojene revolucije, kar seveda sproža vse tiste razlike, ki se v zadnjih letih nekako kopičijo in se jim vsako leto bolj čudimo."
Ne gre spregledati dejstva, da v Sloveniji narašča poveličevanje komunističnim simbolov. Predvsem v našem glavnem mestu v teh dneh le redka prireditev mine brez rdeče zvezde. "V Ljubljani ti bedaki ne želijo priznati žrtev, ne želijo priznati, kakšna je bila resnična zgodovina, ampak poveličujejo sistem, ki je ljudi moril," je bila ostra Mejakova. Prepričana je, da tega ne počnejo Slovenci. "Tisti, ki so k nam pribežali s trebuhom za kruhom, ki so še pred 20-imi, 30-imi leti prodajali papriko ob Ljubljanici, si zdaj lastijo pravico urejati to mesto in to državo. To je nezaslišano," je poudarila.
Pogovoru z Vero Mejak boste lahko prisluhnili v jutrišnjem Mozaiku dneva ob 18.30.
