Zgodovinar Emeršič ozadju problematičnih prireditev Pot ob žici
Slovenija
Otroci vzgojno-varstvenih zavodov iz Ljubljane so dopoldne odprli niz tradicionalnih pohodov, združenih pod imenom Pot ob žici. Z njimi želi slovenska prestolnica zaznamovati svoj praznik, ki bo 9. maja. Vrh dogajanja bo v soboto, v njem velik del udeležencev vidi predvsem priložnost za rekreacijo in druženje. A ozadje ni nepomembno, nemogoče je spregledati ideološko obarvanost prireditev. Še posebej, ker se je župan Zoran Janković odločil na Pot ob žici vrniti jeklene jambore z rdečo zvezdo, ki so bili odstranjeni po osamosvojitvi. Vsaj eden že stoji.
9. maja se Evropska unija spominja konca druge svetovne vojne ter zaznamuje mir in enotnost na stari celini. "To je lep praznik, lahko bi ga praznovali, a pri nas ga pogosto mešajo z neko domnevno osvoboditvijo Ljubljane, ki to dejansko ni bila, saj je en totalitarni režim zamenjal drugi, ki je bil še hujši," je opozoril zgodovinar Jurij Pavel Emeršič. Spomnil je, da je domobranska vojska do večera 8. maja 1945 v rokah držala Ljubljanski grad, nato se je umaknila pred močnimi partizanskimi enotami, ki so nakopičile na Balkanu in prodirale proti Sloveniji s podporo Sovjetske zveze. "29. hercegovska divizija je prišla v Ljubljano naslednji dan, ko tam ni bilo več domobranskih enot, Nemci pa so se umaknili že prej, saj jim je bilo jasno, da je vojne konec. Šele takrat so se pokazali tudi naši osvoboditelji, ki so nato zaigrali na harmonike in začeli svoj krvavi ples likvidacij političnih zapornikov."
V prireditve Pot ob žici sodi tudi tek trojk, ki ima za marsikoga negativen prizvok, saj so trojke včasih pomenile nekaj drugega. "Varnostno-obveščevalna služba, ki se je oblikovala jeseni 1941 in je začela likvidirati politične nasprotnike, je bila organizirana po sistemu trojk. Ni bila edina. Isti sistem trojk so že pred tem poznali tigrovci, mislim, da so imeli nekaj podobnega tudi sokoli. Pri vosovcih je šlo seveda dejansko za likvidiranje po povsem politični liniji, torej po revolucionarni liniji. Cilj je bil onemogočiti potencialno domačo opozicijo, niso se lotevali okupatorjev. Najbolj tragično je, da so te trojke likvidirale predvsem tiste posameznike, ki so si prizadevali za odpor proti okupatorju, ampak zunaj nadzora Komunistične partije Slovenije." Kot je dodal Emeršič, je tek trojk kljub drugačnim uradnim obrazložitvam problematičen del že tako problematičnih prireditev.
