Komu verjeti?

| 11.05.2018, 20:38

Na začetku razgrete predvolilne kampanje v Sloveniji, smo 9. maja praznovali dan Evrope, v spomin, ko je francoski zunanji minister, Robert Schuman, predstavil znamenito deklaracijo o Evropi, ki je temelj sodobne Evrope.

Robert Schuman je zame politik, ki bi moral biti model sodobnega politika, v kolikor le ta želi biti državnik in ne navadni »nakladač«. Zato se mi zdi prav, da ga v predvolilni kampanji, ki žal tudi v Sloveniji postaja vse manj vsebinska in vedo bolj gostilniška, še posebej izpostavim.

Ko rečem, da je bil državnik s tem najprej mislim, da je Robert Scuhman ni nikoli v ospredje postavljal sebe, ampak ljudi, državljane, katerim je služil. Njegova življenjska pot je gotovo zaznamovala tudi njegovo politično misel. Bil je Evropejec v pravem pomenu besede – rodil se je v Luksemburgu, očetu Francozu, ki je kasneje postal nemški državljan in materi Luksemburžanki. Robert je torej imel dvojno državljanstvo – nemško in francosko. Starši so mu privzgojili globoko vero, ki ga je učila, da v življenju ni nič samoumevnega. V mladosti je celo razmišljal, da bi postal benediktinec. Čeprav se ni odločil stopiti na to pot, je benediktincem ostal duhovno zvest vse življenje. »Ora et labora«, »Moli in delaj« – slavni benediktinski rek ki je oblikoval Evropo in obojega je bilo v Schumannovem življenju zelo veliko. Nikoli ni skrival, da je kristjan, a tega tudi ni obešal na veliki zvon. Raje se je dokazoval s svojim delom. Nenazadnje je deloval v več kot desetih povojnih francoskih vladah. Od leta 1948 do 1952 tudi kot zunanji minister. Bil je glavni pogajalec pri sklepanju pomembnih pogodb in pobud, kot so ustanovitev Sveta Evrope, Marshallov načrt in zveze NATO.

Njegov največji dosežek pa je gotovo znamenita deklaracija za Evropo, ki jo je predstavil 9. maja 1950. V njej je povzel ideje, ki so dvignile in združile od vojn utrujeno in izkrvavljeno Evropo. V njej pravi, »svetovnega miru ni mogoče zagotoviti brez ustvarjalnih prizadevanj, sorazmernih z nevarnostmi, ki ga ogrožajo ter da Evrope ne bo mogoče oblikovati naenkrat, ampak s konkretnimi dosežki, ki bodo najprej ustvarili solidarnost.«

Če kaj, potem v teh besedah občudujem njegov realnost in konkretnost. In če že, mora biti prava politika prav takšna, realna in konkretna. Če je takšna, je tudi poštena. V nasprotnem primeru je fantaziranje in čisto manipuliranje.

Kaj nam torej pomagajo lepe besede in obljube, če se ne uresničijo?

Kolikokrat smo recimo v Sloveniji slišali, da se bodo uredile zadeve na področju zdravstva? Pa ravno nasprotno – te dni je udarila novica o katastrofi na področju otroške srčne kirurgije? Posledice pa so zelo konkretne in usodne za otroke s prirojeno srčno napako.

Kolikokrat smo slišali, da so v Sloveniji prenizke pokojnine – nekateri na teh obljubah celo dobivajo mandate za uresničenje teh obljub – a v resnici se ne zgodi nič pomenljivega? In zdi se, da bomo ponovno nasedli obljubam …

Pravi politik torej ne fantazira, ne podžiga, ampak ravna razumno in pošteno. Obljubi tisto, ker je v resnici sposoben udejanjiti. Ko zmanjka konkretnih rešitev pa hitro prične operirati s strahom, strastmi in ideologijo. In tega si ne želim v letošnji predvolilni kampanji.

V svojem delu za Evropo je Schuman zapisal sledeče: "Demokracija dolguje svoj obstoj krščanstvu. Rodila se je tistega dne, ko je bil človek poklican, da v svojem zemeljskem življenju uresniči dostojanstvo človeške osebe, v individualni svobodi, v spoštovanju pravic vsakogar in prek uresničenja bratske ljubezni v razmerju do vseh.« Nikoli pred Kristusom niso bile oblikovane podobne ideje. Bolj jasne predvolilne spodbude kristjanom, demokratom in ljudem dobre volje v Sloveniji nisem zasledil, da se torej maksimalno angažiramo in 3. junija odidemo na volitve in podpremo tiste koncepte, za katere se je zavzel Robert Schuman. Njegovim besedam namreč lahko verjamemo, saj jih je tudi uresničil in še danes živimo iz njih, v Evropi miru in sožitja.