Gre tudi za prihodnost referenduma
Vlada Mira Cerarja namerava gradnjo drugega tira izvesti tako, kot želijo njeni botri iz ozadja. Čeprav se ji mandat izteče sredi letošnjega poletja. V nedeljo, 13. maja 2018, bomo državljanke in državljani Republike Slovenije na referendumu ponovno odločali o vladnem zakonu o drugem tiru.
Gre za projekt izgradnje drugega železniškega tira na relaciji Divača-Koper. Na prvi pogled gre za projekt, ki naj bi močno izboljšal slovensko prometno infrastrukturo in odprtost Slovenije sodobnim prometnim tokovom pri navezavi Luke Koper na mednarodno železniško omrežje, s čimer naj bi bil zagotovljen večji gospodarski razvoj. Žal pa je tok dosedanjih dogajanj pokazal, da je sedanja Vlada sicer nujno naložbo znova obrnila v podobno smer, kot jo je pri vseh njenih projektih, saj je očitno odločena, da mora projekt izvedla tako, kot to želijo botri iz ozadja.
S tem se lahko znova ponovi vzorec velike državne naložbe, kot smo to že videli v primeru TEŠ 6. Kar je nedavno potrdila parlamentarna preiskava, ki je raziskovala politično odgovornost akterjev projekta TEŠ 6. Kot vemo, trenutno potekajo prizadevanja, da bi prišlo do odpoklica predsednika republike, ki je bil v času izgradnje TEŠ 6 predsednik Vlade.
Če bi Cerarjeva Vlada mislila resno s projektom drugega tira, bi že prej lahko poskrbela za razvoj slovenskega železniškega omrežja, prav tako bi v primeru drugega tira resno prisluhnila strokovni javnosti in civilni družbi, ki so ponudili cenejše alternative za izgradnjo železniške povezave med Divačo in Koprom. Tako pa Cerarjeva Vlada vzbuja občutek, da želi čim več davkoplačevalskega denarja preko drugega tira preusmeriti v zasebne žepe, kar se sicer ne bi zgodilo prvič, vendar je to tokrat potrebno preprečiti za vsako ceno. Še huje pa je, da se Madžarom ponuja dostop do prostega razpolaganja z delom pristaniške obale, kar seveda nespretno skrivajo pred javnostjo.
Številni slovenski strokovnjaki so vlado prepričevali, da takšno investicijo zmorejo suvereno izvesti Slovenske železnice same, sploh pa ne rabimo še posebnega podjetja, ki naj bi skrbelo za gradnjo. Da so finančni tokovi ja čim bolj zapleteni in jih je težje nadzirati. In ne rabimo zakona, da bi zgradili skromnih nekaj deset kilometrov železniške proge. Kot tudi zmoremo progo zgraditi brez Madžarov, ki ne prinašajo darov, saj prihajajo z jasnimi dolgoročnimi pričakovanji.
Zavrnitev zakona na referendumu je zato prvi korak, da nova Vlada že jeseni začne z gradnjo nove koprske DVOTIRNE proge na način, ki bo tehnično optimalen in finančno vzdržen. Hkrati pa se bo lahko začela modernizacija celotnega slovenskega železniškega omrežja, ki je bilo zgrajeno še v rajnki Avstriji.
Pomembno je vedeti, da bodo Vlado podprli vsi, ki na nedeljski referendum sploh ne bodo prišli. Zato si je v nedeljo preprosto potrebno vzeti čas in obiskati volišče. Ker ne gre samo za vprašanje denarja, ki naj bi po vladnih željah poniknil pri njenih podpornikih.
Gre tudi za prihodnost referenduma. Še ga bomo potrebovali, saj je namenjen nam državljanom, da lahko v vsakem trenutku spremenimo odločitve oblasti, če posežejo v naše skupne interese. Nedeljski referendum je že tak primer, saj gre za denar, ki ga bodo plačevale še generacije, ki prihajajo za nami.
Gre pa tudi za našo suverenost, da bomo v naših rokah obdržali vitalno infrastrukturo, ki je pomembna za slovensko gospodarstvo, Ter v naši posesti ohranili še tisti košček morske obale, ki nam je še ostal po arbitraži, ki se je neslavno končala prav zaradi nestrokovnega ravnanja Vlade.
Vir: Časnik.si
