Janez E. Rus: Slovensko voščilo "samo da bi bil zdrav" je za kristjana premalo

Oddaje | 12.04.2018, 12:31 Rok Mihevc

Rane so vstopna točka napredovanja v veri, je bil glavni poudarek tokratne oddaje Globine, v kateri je voditelj Blaž Lesnik gostil duhovnika Janeza Evangelista Rusa. Kaj je bolezen, kaj je duhovno zdravje in kje lahko dobimo popotnico za naprej, prisluhnite v posnetku oddaje.

Zdravniki zdravijo telo, duhovniki s božjo pomočjo pa duha, bi lahko rekli. Sveto pismo pravi, da je bolezen posledica greha in zla, ki pride v svet in je povezana s smrtjo, je uvodoma pojasnil Janez E. Rus.

Tisti, ki je veliko bolan, veliko greši?

Ne gre za to, da je človek bolan zato, ker veliko greši, ampak ker greši človeštvo. In dejstvo bolezni je posledica tega, pravi Rus. Trpljenje je velika skrivnost, ki je od vseh skrivnosti najbolj absurdna. »Ko se oddaljiš od Boga, resnice in dobrega izgubiš smisel bolezni in trpljenja. Smisel trpljenja je pa samo v križu.«

Notranja ranjenost ima različne vzroke in tako tudi različno iščemo nadomestke, kako zapolniti to »luknjo«. »Žal velikokrat samo podaljšujemo to agonijo, zato se moramo lotiti dela na sebi. In tu ima duhovnost edino pomembno mesto.« Če hoče biti človek zdrav in izpolnjen, mora častiti enega in edinega Boga, pravi naš sogovornik. »Če pa iščeš nekaj več v tistem, kar ni Bog, pride samo po sebi do notranjih ran, neskladij in lukenj.«

Za kristjana je pomembno vprašanje, ali bom z vsem življenje in vse življenje zaupal in častil Gospoda. »Spontano je to težko, a vsi imamo lastno izkušnjo. Stvari, ki so na dosegu rok in hitro dostopne, so sladke, njihov učinek je hitro viden.« So tudi ljudje, ki pravijo, da se z vero in Bogom ne bodo ukvarjali in da bodo uživali življenje. A pravzaprav s tem stavkom poudarjajo isto skrivnost, pravi Janez E. Rus. »Uživali bodo življenje, ker vedo, da je na koncu konec. Če ne bi bilo, ne bi imel potrebe po tem, da uživa življenje.«

V Jezusovem življenju imajo bolni prav posebno mesto. »Lahko se rane vidijo navzven, lahko pa so to duhovne rane, ki še bolj bolijo.« Zato je po Rusovem mnenju pomembno, da se Jezusu bližamo in pridemo k njemu. A pri tem opozarja, da ozdravljenje ne smemo dojeti kot nek spektakel. »Ne smemo zapasti v hrepenenje, ki nas žene k temu, da bi samo ozdraveli. Kot kristjan se namreč ne morem strinjati s klasičnim slovenskim voščilom »samo da bi bil zdrav«. To ni evangelij, naša resnična želja je odrešenje. Če pa si samo želimo, da bi bili zdravi, gre za iskanje spektakla, ki je nevarno za duhovno življenje. Pri tem se namreč bolj pozoren na to, kar se zgodi in to novico glodam s sosedami in ob različnih kavah, namesto, da bi me morebitno ozdravljenje vodilo v tisto, zaradi česar me je Bog ozdravil.« Gre za pravilno postavljene prioritete, še spodbuja Janez E. Rus.