Inšpektorji za delo že leta opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, posluha ni
Slovenija
Inšpektorji za delo so lani odkrili 29.500 različnih kršitev pri delodajalcih in izdali 10.500 ukrepov. Po besedah prve med njimi Nataše Trček raven spoštovanja delavskih pravic še ni na želeni ravni, zato bodo poskušali okrepiti aktivnosti tam, kjer je kršitev največ. A njihov nadzor ni otežen le zaradi vse večje inovativnosti kršiteljev, že vrsto let se namreč spopadajo s kadrovsko podhranjenostjo. Potem ko je pristojni parlamentarni odbor lansko poletje pozval vlado, naj zagotovi 20 novih inšpektorjev za delo, jih je ta zaposlila pet. To kot norčevanje razumejo svobodni sindikati.
Inšpektorat za delo ima trenutno 78 zaposlenih. Kot je poročal spletni portal RTV Slovenija, jih 42 nadzoruje delovna razmerja, 31 jih bdi nad prijavami, povezanimi z varnostjo in zdravjem pri delu, pet je osredotočenih na socialne zadeve. Medtem ko se njihovo skupno število manjša, od leta 2008 nenehno narašča število poslovnih subjektov.
Tudi zaradi vse večje inovativnosti kršiteljev zakonodaje na tem področju so nadzori čedalje bolj zapleteni, pomanjkanje inšpektorjev za delo je okoliščina, ki pod vprašaj le še dodatno postavlja njihovo ustreznost in učinkovitost. Na to so opozorili v Sindikatu državnih organov Slovenije, kjer so razočarani nad politiko. Pet novih inšpektorjev za delo je po njihovi oceni bistveno premalo.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije s kritiko ne varčujejo. Zaradi odločitve vlade so ogorčeni. Če bi imela namen zagotoviti spoštovanje pravic delavcev tudi v praksi, bi po njihovem zagotovila zaposlitev najmanj od 150 do 200 dodatnih inšpektorjev za delo, spremenila način nadzora ter zaostrila kaznovanje odgovornih in jih pospešeno kazensko preganjala. V odločitvi o samo petih novih inšpektorjih za delo vidijo norčevanje iz pravic delavcev do poštenega plačila za opravljeno delo, do dnevnih in tedenskih odmorov in počitkov, do prijaznega delovnega okolja ter do dostojanstva. Kot so opozorili, so marsikateri, ki so zmogli toliko poguma, da so zaradi neplačila plač, prispevkov, regresa za letni dopust, potnih stroškov, povračila malice in nespoštovanja določb o delovnem času prijavili delodajalca, izgubil službo ali bili šikanirani. Poudarili so tudi, da število inšpektorjev za delo ne sledi številu poslovnih subjektov. Pri svobodnih sindikatih so pozvali vse politične stranke, naj se v volilnih programih in nastopih opredelijo tudi do vprašanja, kako zagotoviti spoštovanje zakonskih predpisov s področij delovnih razmerij in kolektivnih pogodb v praksi ter kako zaščiti prijavitelje kršiteljev. Kot so dodali, imajo vloga in način delovanja inšpektorata za delo, njegova popolna neodvisnost ter predvsem število tam zaposlenih odločilno vlogo.
