Pregled domačih dogodkov od 30. marca do 6. aprila 2018

Slovenija | 08.04.2018, 00:39 Tone Gorjup

„Vstal je, ni ga tukaj!“ odmeva v tokratnem pregledu dogodkov od petka do petka, saj smo v nedeljo praznovali Gospodovo vstajenje, ki se nadaljuje z velikonočno osmino. V minulih dneh smo dobili tudi novega policijskega vikarja. Oglasili so se ugledni pravniki in pozvali sosednjo Hrvaško, naj začne spoštovati pravni red, katerega del je tudi arbitražna razsodba. Precej govora je bilo o našem odnosu do povezav, ki jim pripadamo od EU do zveze Nato in velike naklonjenosti določenih političnih akterjev v Sloveniji do Rusije in Palestine. Na športnem področju pa je blestel Primož Rogljič z rumeno majico na dirki po Baskiji. O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa v tokratnem pregledu dogajanja v domovini.

Velika noč s slovenskimi ordinariji

Kristjani smo v minulem tednu praznovali največji praznik - veliko noč, ko se spominjamo Jezusovega vstajenja od mrtvih. S praznovanjem smo začeli že v soboto zvečer z velikonočnimi vigilijami in nadaljevali z jutranjimi vstajenjskimi mašami. Pred njimi so marsikje imeli vstjanjsko procesijo. Slovenski škofje so v velikonočnih nagovorih vernike spodbudili k rasti v veri in upanju. Mariborski nadškof Alojzi Cvikl je dejal, da živeti z Vstalim Gospodom, pomeni čisto konkretno držo življenja. Voščil pa je z besedami: »To vam želim, da bi bili velikonočni kristjani; kristjani upanja, kristjani veselja, kristjani, ki vemo, da nismo sami na tej poti našega življenja, da je vstali Gospod, ki nas spremlja.« Novomeški škof Andrej Glavan je opozoril, da je vstali Kristus edini smisel življenja in doddal: »Velikonočna verna ni le v tem, da je Krsitus vstal in da je to tudi temlej našega vstjenja ob koncu časov, ne! Ta vera vsebuje tudi, da je možno vsopstaviti nov način bivanja na zemlji.« Murskosoboški škof Peter Štumpf je med drugim spomnil, da je resnica o vstajenju temeljno sporočilo evangelijev in pojasnil, zakaj nekateri ne verjamejo v čudež vstajenja: »Mnogi mislijo, da so kristjani, pa ne verujejo v Jezusovo vstajenje od mrtvih, ker v njihove veri ni besede Svetega pisma.« Koprski škof Jurij Bizjak, je med drugim poudaril to, kar izhaja iz Jezusovega vstajenja od mrtvih: »Naj letošnja velika noč obudi in prebudi v nas vero in in prepičanje, da noben človek, pa naj bo naš bližji ali pa oddaljen, ni nikoli z na mrtev in pokopan.« Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v svoji poslanici opozoril, da mora biti velika noč tudi praznik naše osebne vere: »Tudi mi se namreč večkrat znajdemo v koži učencev, ki so prej pomislili na tatove, ki so ukradli Jezusovo telo, kot pa se spomnili na njegove besede, da bo tretji dan vstal od mrtvih. Zato ga moramo v praznovanju njegovega vstajenja prositi za vero, za vero v njegovo in naše vstajenje. Brez tega so stvari lepe, zelo lepe, a prazne«. Celjski škof Stanislav Lipovšek pa je poudaril, da je velika noč »oznanilo, da nismo sami, da Jezus živi. In to je najbolj upanja polno in najbolj tolažilno in najbolj radostno sporočilo človeštvu.«

Novi policijski vikar

Z veliko nočjo je službo nastopil novi policijski vikar Igor Jereb. Po smrti dolgoletnega vikarja Janeza Novaka 21. avgusta lani je bilo to mesto nekaj časa izpraznjeno. Slovenska škofovska konferenca je pozneje za novega policijskega vikarja za čas od 1. aprila 2018 do 1. avgusta 2023 imenovali Igorja Jereba, dosedanjega župnika v Žireh. Skrbel bo za organizacijo in izvrševanje verske duhovne oskrbe, kakor jih predvidevata Zakon o verski svobodi ter Pravilnik o duhovni oskrbi v policiji. Sem sodi zagotavljanje verske duhovne oskrbe družinskim članom policistov, priprava in podeljevanje zakramentov, obhajanje bogoslužja, vodenje verskih obredov ter sodelovanje z vikarjem vojaškega in zaporniškega vikariata.

Teološki simpozij

V tednu po veliki noči se že desetletja odvija teološki simpozij, ki je letos namenjen tematiki pastoralnega spremljanja družin z otroki od krsta do prvega razreda. Enodnevni simpozij, ki ga pripravlja ljubljanska Teološka fakulteta, so imeli v minulih dneh v Stični, Mariboru in Vipavi, v sredo pa ga bodo ponovili še v Veržeju. Duhovniki, redovniki in redovnice ter pastoralni sodelavci so se na njem seznanili, na kakšen način pristopiti k takšnim družinam, da se bodo te čutile kot del župnije, del Cerkve in si izmenjali izkušnje.

Slovenski pravniki pozivajo Hrvaško k spoštovanju prava

Ugledni slovenski pravniki v primeru implementacije arbitražne razsodbe enotno podpirajo slovensko politiko. Zato so Hrvaško v začetku tedna pozvali, naj spoštuje evropsko pravo in uresniči odločbo glede meje s Slovenijo. Pobudnik javnega poziva Marko Pavliha je ob tem dejal, da ne gre več le za politično stvar, ampak strokovno. V pismu, ki so ga naslovili na hrvaški politični vrh in vse hrvaške kolege pravnike, so zapisali, naj Hrvaška v sodelovanju s Slovenijo dosledno udejanji odločbo arbitražnega sodišča, ki je dokončna in pravno zavezujoča. Med podpisniki je tudi Verica Trstenjak, ki je dejala: »Pod to izjavo sem se podpisala, ker se mi zdi koristno, da tudi slovenski pravniki pozovemo naše kolege hrvaške pravnike k spoštovanju pravne države, torej k spoštovanju pravnih aktov, v tem primeru arbitražne odločbe.« Pravniki so sosednjo Hrvaško še pozvali, naj preneha kršiti arbitražni sporazum, arbitražno odločbo in sekundarno evropsko pravo, naj zagotovi spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, od katerih je ena najpomembnejših vladavina prava, in naj upošteva načelo lojalnega sodelovanja.

Priznanja Palestine zaenkrat ne bo

Izredne seje državnega zbora, na kateri naj bi poslanci odločali o priznanju države Palestine, ni bilo. Pet poslancev je tik pred zdajci umaknilo svoje podpise k zahtevi za sklic izredne seje. Pred izredno sejo bi moralo o zadevi zavzeti stališče tudi matično delovno telo, to je odbor za zunanjo politiko. Ta se je sestal v sredo in po polemični razpravi v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe sprejel postopkovni sklep, da brez predloga vlade ne more odločati o predlogu, ker da to ni v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in dosedanjo prakso. S tem se ni strinjal niti zunanji minister Karl Erjavec, ki je bil kritičen do ravnanja vlade, ki je zdaj opravilno nesposobna. Tudi Milan Brglez, sicer strokovnjak za mednarodno pravo, je bil oster do predsednika odbora Jožefa Horvata, ki je ravnal v skladu s poslovnikom. Brglez je zatem na lastno pest sklical sejo odbora, ki jo je vodila podpredsednica. Ker na njej ni bilo zadostnega števila članov, so sejo ponovili še naslednji dan, a se je zadeva ponovila. Po tej farsi se je oglasil Jožef Horvat in dejal: »In zaradi Brgleza in zaradi Erjavca imamo danes situacijo, ko je Slovenija v instutucijah EU in med državami članicami EU in Nata preslišana. Enostavno se Slovenije ne čuti in to je velika škoda. Obžalujem, da smo tako nizko padli.«Tako je vprašanje priznanje Palestine, ki je bilo v minulih dneh za nekatere najbolj aktualno za našo državo, postavljeno na stran. Jožef Horvat je sicer sporočil, da je prejel grožnje s smrtjo, ker naj bi oviral proces sprejemanja priznanja Palestine v državnem zboru. Posredoval jih je policiji, ki jih je ocenila kot resne.

Odbor za zunanjo politiko je sredi tedna razpravljal o odzivu države na napad z živčnim strupom v Veliki Britaniji. Premier v odstopu Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta dejala, da je bil ukrep Slovenije, ki je poklicala na posvetovanja svojega veleposlanika v Rusiji, ob aferi Skripal ustrezen. Seja je bila polemična, člani pa so večinoma obsodili uporabo živčnega strupa na Otoku. Predsednik SDS Janez Janša pa meni, da se je Slovenija zamerila tako Rusiji, kot Veliki Britaniji.

Stavkovni odbor Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije je za 17. april napovedal dveurno opozorilno stavko v delu Premogovnika Velenje in v delu družbe HTZ. Stavkovni odbor je odločitev o tem sprejel že 28. marca. Ocenjuje, da doslej s socialnim dialogom niso dosegli želenega in da jih delodajalec "namenoma ne upošteva".

Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je minulo sredo predstavila letno poročilo o delu sodišča za 2017. Ob tem je poudarila, da zakonodajalec hudo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti, če se ne odzove na odločbe ustavnega sodišča. Kot je pojasnila, se zakonodajalec med drugim ni odzval na odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol, glede zakona o parlamentarni preiskavi in glede zakona o poslancih. Povedala je še, da je ustavno sodišče vse bolj obremenjeno in soočeno z zahtevnejšimi primeri.

V Sloveniji je bil s 1. aprilom vzpostavljen sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake. Voznikom tovornih vozil se tako na naših avtocestah in hitrih cestah ni več treba ustavljati. Sistem zaenkrat deluje brez zapletov, na mejnih prehodih in v notranjosti države ni bilo zastojev. Je pa Dars med prevozniki odkril več kršiteljev in jim izdal plačilne naloge.

S slavnostno podelitvijo priznanj se je v četrtek zaključila 22. akcija Moj zdravnik, ki je potekala v organizaciji revije Viva. Največ glasov bralk in bralcev in s tem naziv Moja zdravnica 2018 je prejela ginekologinja in porodničarka Maja Lampelj iz mariborske bolnišnice. Slednja je povedala, da ima krasne bolnice. Vesela je bila nagrade obenem pa ob tem nazivu čuti novo, dodatno obliko odgovornosti.

Dan pred veliko nočjo je v 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec Nikolaj Dragoš. Nekdanji miličnik, rojen 27. avgusta 1907 v belokranjski vasi Griblje, je bil najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov. Med drugim je pisal pesmi in v stotem letu izdal avtobiografijo. Dočakal je 110 let in 216 dni in je bil eden od le treh "superstoletnikov" v slovenski zgodovini. Starost 110 let sta pred njim dosegli le dve ženski, Marija Vencelj Maggi in Katarina Marinič.

Mnoga življenja Draga Jančarja

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Mnoga življenja, v kateri so združene izbrane novele in kratke zgodbe Draga Jančarja. Večinoma znane zgodbe, ki prinašajo presek njegovega ustvarjanja od 80. let do danes, po oceni založbe ponujajo novo bralsko izkušnjo. Drago Jančar pa je na predstavitvi dejal, da je v knjigi zbrano: "... nekaj, kar ni samo pripovedovanje zgodb, ampak je tudi človekovo življenje z njegovim srcem, krvjo, znojem in vsem drugim, kar k temu spada … z izdajami, ljubeznimi, sovraštvi … to je moja literatura." Antologija vsebuje štiri njegove kratkoprozne zbirke - Smrt pri Mariji Snežni, Pogled angela, Prikazen iz Ravenske in Človek, ki je pogledal v tolmun - ter njegov lastni izbor zgodnejših besedil iz zbirk Romanje gospoda Houžvičke in O bledem hudodelcu. Spremno študijo je prispeval literarni zgodovinar Aleksander Zorn.

Blagoslov motorjev

V Mirni Peči so na velikonočni ponedeljek pripravili 20. tradicionalno vseslovensko srečanje motoristov. Praznični maši je sledil blagoslov motorjev na prostoru pred cerkvijo, temu pa kulturno - razvedrilni program. Župnik Janez Rihtaršič je povedal: "Gotovo jih je kar nekaj, ki želijo tako začeti motoristično sezono, se torej izročiti v Božje roke. Ti so tudi navzoči pri sveti maši in sodelujejo pri samem obredu blagoslova. A veliko je tudi takih, ki pridejo le zato, ker se začenjajo dnevi, ki so primerni za vožnjo z motorjem. Po besedah enega izmed organizatorjev Leopolda Pungerčarja pa namen srečanja ni le sestajanje motoristov, temveč želijo z njim javnost in motoriste na začetku motoristične sezone opozoriti na prometno varnost.

Slovenski kolesar Primož Roglič je z zmago v četrti etapi v kronometru kolesarske dirke po Baskiji uresničil svojo željo in prevzel vodstvo v skupnem seštevku in oblekel rumeno majico. Že na prvih dveh etapah je pokazal, da je odlično pripravljen, saj je bil obakrat drugi. V tretji etapi je nekoliko zaostal, a ohranil drugo mesto v skupnem seštevku. Zadnji dan pa se je veselil skupne zmage.

Dosedanji vodja mladinske reprezentance v smučarskih skokih Gorazd Bertoncelj je v prvem javnem nastopu po prevzemu mesta prvega trenerja moške smučarske skakalne reprezentance dejal, da izjemno ceni Gorana Janusa, ki je bil prvi trener zadnjih sedem sezon. Glede dela v prihodnje je dejal, da bo pri pripravi in razvoju tekmovalcev upošteval individualnost vsakega od njih. Posebno pozornost bo namenil tudi graditvi medsebojnih odnosov v ekipi.