Nadškof Uran o solidarnosti s Sveto deželo na veliki petek

| 30.03.2018, 12:56

Na pobudo Kongregacije za vzhodne Cerkve bo na današnji veliki petek po vsej Cerkvi potekala tradicionalna nabirka za Sveto deželo, ki je namenjena zbiranju sredstev za podporo kristjanov na Bližnjem vzhodu. Sredstva bodo tako kot vsako leto doslej namenjena ohranjanju prisotnosti kristjanov v deželi, kjer je Jezus Kristus prvič oznanil svoj nauk, trpel, umrl na križu in vstal od mrtvih, na to je v pogovoru za Mozaik dneva opozoril tudi nadškof Alojz Uran, ki se je v sredo zvečer vrnil iz Svete dežele.

Lani so ljudje darovali približno 6 milijonov evrov, s tem pa so med drugim obnovili baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu ter baziliko Božjega groba v Jeruzalemu. Slovenska škofovska konferenca je objavila podatek za leto 2016. Verniki smo za Sveto deželo darovali dobrih 70 tisoč evrov. Za komentar, zakaj je potrebna naša solidarnost, smo vprašali nadškofa Alojza Urana, ki se je pravkar vrnil iz Svete dežele. »Brez te pomoči, solidarnosti vsega sveta dejansko ne bi mogli imeti niti približno toliko možnosti, da se krščanstvo na tem mestu ohranja, da sprejemajo različne skupnosti, ki prihajajo tudi drugače verujočih, vsi si z veseljem ogledujejo ta zgodovinska znamenja, ki so tako pomembna za našo vero,« je dejal nadškof Uran, ki je v pogovoru spregovoril tudi o tem, kako so stopili v veliki teden s procesijo na cvetno nedeljo ter odgovoril na vprašanje, kako se v svetem mestu čutijo napetosti, predvsem politične.

Sredstva bodo tako kot vsako leto doslej namenjena ohranjanju prisotnosti kristjanov v deželi, kjer je Jezus Kristus prvič oznanil svoj nauk, trpel, umrl na križu in vstal od mrtvih. Z zbranimi darovi se poleg vzdrževanja edinstvene kulturne dediščine, financira tudi socialne, izobraževalne in romarske programe, družine ter druge potrebe ogroženih skupin ljudi. Starodavno nabirko za kristjane v Jeruzalemu je spodbujal že apostol Pavel, papeži so vseskozi skrbeli za vez med krščanstvom in Sveto deželo, zadnji dokument v ta namen pa je podpisal blaženi papež Pavel VI. leta 1974.