NLB
Parlamentarna ustavna komisija želi slišati mnenje strokovnjakov v primeru NLB
Slovenija |
Poslance do konca mandata čaka še kar nekaj dela. Danes končujejo zadnjo redno sejo državnega zbora, po njegovem razpustu se bodo sestajali le še na izrednih. Ena pomembnejših zadev, ki jo želijo sprejeti, je dopolnitev ustavnega zakona, s čimer bi dodatno zaščitili slovensko premoženje v NLB pred odločitvami hrvaških sodišč in morebitnimi rubeži. Pristojna parlamentarna komisija je že začela postopke in imenovala skupino strokovnjakov, ki bo pripravila mnenje o predlogu SDS in NSi ter odgovorila na odprte pravne dileme.
Ustavna komisija državnega zbora se je sešla včeraj popoldne. Zbrani so ocenili, da je postopke za dopolnitev ustavnega zakona mogoče izpeljati pred parlamentarnimi volitvami. "Predlog vlagamo, ker to pomeni dodatno zaščito, saj že sedanji pravni okvir ne omogoča tovrstnih dejanj hrvaških sodišč. Je pa treba v političnem smislu poudariti, da slovenskega premoženja ne damo," je pojasnil poslanec SDS Andrej Šircelj. Kot je dodal, upa, da bo državni zbor dosegel čim večje politično soglasje. "Da bomo o tem odločili državotvorno, ker so rešitve vitalnega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske države."
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je dodal, da je predlog, ki so ga pripravili z največjo opozicijsko stranko, v tem trenutku edina protibolečinska tableta, ki jo ima država. "Zakon mora biti jasen signal slovenske politike, da mislimo resno."
Vlada po besedah premierja Mira Cerarja, ki opravlja tekoče posle, pozdravlja namene in cilje predlagane dopolnitve ustavnega zakona, a finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je dodala, da se ji je ob pregledu besedila postavila vrsta ustavnopravnih strokovnih vprašanj. Na dileme bodo v tednu dni skušali odgovoriti France Arhar, Rado Pezdir, Dominika Švarc Pipan, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal. To so strokovnjaki, ki so jih v posebno skupino predlagale stranke SMC, NSi, SD, stranka Alenke Bratušek in SDS. Predlogov nista posredovali stranki DeSUS in Levica. Slednja tudi ni podprla začetka postopkov za dopolnitev ustavnega zakona.
