S premikom urinih kazalcev na poletni čas bomo spali uro manj
S premikom urinih kazalcev na zadnjo nedeljo v marcu bomo prešli na poletni čas in se poslovili od zimskega obdobja. Premik kazalcev z 2. ure na 3. nam bo "ukradel" uro spanja. Uro bom na zimski čas ponovno premaknili 28. oktobra.
Med letoma 1980 in 1994 je EU sprejela vrsto direktiv, ki so usklajevale premik ur po uniji. Ure v skladu z evropsko direktivo premikamo zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri in zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.
Zagovorniki premika ure poudarjajo, da s tem prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi beležilo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi.
Nekatere pobude državljanov pa pričajo, da so ljudje zaskrbljeni zaradi premika ure ob začetku in koncu poletnega časa, ugotavljajo v Evropskem parlamentu. Številne študije niso prišle do skupnega zaključka, vendar pa ugotavljajo negativen učinek na zdravje ljudi.
Zato so evropski poslanci v začetku februarja sprejeli resolucijo, s katero od Evropske komisije zahtevajo, da temeljito preuči učinke premika ure dvakrat letno in pripravi predlog sprememb, če bodo te potrebne. Obstoječa direktiva o poletnem času iz leta 2001 predvideva usklajen datum in čas za začetek poletnega časa po celotni EU, namen tega pa je učinkovitejše delovanje notranjega trga.
Nekatere države v Evropi, med njimi je tudi Ciper, pa ure že sedaj ne premikajo. Ciprski Grki prestavljajo kazalce na zimski čas, ciprski Turki pa ne. Na otoku torej veljata dva različna časovna pasova.
Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva.
