p. Branko Cestnik
Cestnik: Razumem skrb za lepo, a Bog deluje tudi, če nismo v cerkvi in ni sveč
Oddaje Rok Mihevc
Razprava okoli skavtske sv. maše na Veliki planini je sprožila pravi mali vihar v kozarcu slovenske Cerkve, zato smo to problematiko s p. Brankom Cestnikom pokomentirali tudi v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.
P. Branko Cestnik je uvodoma pojasnil, da imajo skavti vsaki dve leti poseben projekt »Beli jelen«, oz. visokogorsko pohodništvo. »Če je le možno, načrtujem sv. mašo, nikoli pa zaradi nepredvidljivosti ne vem, kje jo bom izvedel. Letos smo bili na Veliki planini, kjer sicer smo sv. mašo hoteli imeti pred cerkvico, ampak je tako zelo pihalo, da smo se umaknili.« Tako so, pravi, oltar naredili na kamnu v naravi.
»450-krat letno mašujem po vseh predpisih, vsaki dve leti pa na tak način. Bilo je lepo, duhovno bogato, tudi peli smo v mrazu.« Nato se je s fotografijo »pohvalil« na Twitterju in to je sprožilo pravi odziv na družbenih medijih. »Iz organizacije Juven Tutem Slovenija je prišel tvit, da tako mašuje »narcisek« in da to ni bilo spoštovanje Najsvetejšega.«
Dobra novica: Ljudem je mar za liturgijo
A Cestnika taka razprava ni presenetila in jo je bil pravzaprav vesel, saj je po njegovem mnenju dala velik pozitivni rezultat. »To, da je polemizirajoča katoliška javnost, stara manj kot 40 let, pokazala, da ima rada bogoslužje in liturgijo. Pravzaprav je pokazalo, da je po starozavezno »ljubosumno« nanj.« Vse to pa je po Cestnikovih besedah zelo dobro, saj to pomeni, da se tudi nove generacije katoličanov zavedajo, da premiki v bogoslužju niso »kar nekaj« in da je bogoslužje začetek in povzetek naše vere.
Tudi v liturgiji naproti ljudem
Ob vsej tej polemiki se je postavilo predvsem vprašanje »zakaj bi bila taka maša sporna«. »Zato, ker bi se zaradi vetra lahko prevrnil kelih s Kristusovo krvjo ali kaj podobnega. Ampak to se lahko zgodi tudi v cerkvi, npr. ministrant se tudi lahko spotakne.« Take podobne maše opravljajo skoraj vsi duhovniki, pravi naš sogovornik. »Prilagojene maše, ki jih mladinska pastorala predvideva, prav nič ne odvzemajo standardni nedeljski maši. Tudi v liturgiji je treba iti naproti ljudem. Recimo, podobne so čebelarska ali lovske maše. Čebelarji radi nadevajo svoje čebelarske izdelke in potem tam na oltarju duhovnik izgleda kot trgovec. A oni so to poklonili Gospodu.«
Zakaj narcis?
Cestnik v primeru »drugačnih sv. maš« nima strahov, da bi bilo kaj »neoporečnega«, razume pa ljudi, ki so konservativno usmerjeni in so proti takšnim mašam. Ne razume pa očitka anonimnežev, da je zaradi takšnih dogodkov narcis. »Anonimnost da večji prostor za napade in ljudje so lahko bolj agresivni. In dobim jih po levi in desni, a s tem, da sem sam podpisan z imenom in priimkov, sem dobil nek verodostojen ugled tudi na spletu. In prav to bi svetoval drugim. Se bo lažje pogovarjati in organizirati kakšno okroglo mizo. Težko je polemizirati z nekom, ki se skriva in na veliko tolče iz svojega skrivališča.«
Super simbolični ali super fizični pogled na Najsvetejše
Eden izmed očitkov Cestniku je bil, da taka maša ne spoštuje Najsvetejšega. »A za te ljudi je vse bogoslužje po koncilu brez spoštovanja.« Ob tem se vpraša, kaj je pravzaprav Najsvetejše. »Paziti moramo, da to ni super simbolični in ne super fizični pojem. Tudi super fizični pojem je skrajnost, saj ga dojemamo kot materializacijo Boga. Če nekateri to razumejo tako, potem je logično, da sv. obhajilo ne prejemajo na roko in je za njih maševanje v naravi nespoštljivo.« Cestnik še pravi, da je liturgično izkustvo močno in je liturgija več kot ceremonija. »Je božje delo in Bog deluje skozi bogoslužno govorico, tudi če nismo v cerkvi in ni sveč.«
Oddajo je pripravil in vodil Jože Bartolj.
