Pomembno je, da z begunci delamo s spoštovanjem

Oddaje | 19.02.2018, 08:28 Matjaž Merljak

V februarski oddaji Gradimo odprto družbo, oddaji z begunsko, migracijsko ter razvojno tematiko, je bil gost jezuitski predstojnik p. Ivan Bresciani. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji. V oddaji ste lahko slišali tudi nekaj novic z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

Vaše poslanstvo je, da vodite slovensko provinco Družbe Jezusove in da skrbite za poslanstvo ter delo slovenskih jezuitov. Eno izmed poslanstev je tudi delo nevladne organizacije Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, ki bo prihodnji mesec praznovalo že 16. obletnico delovanja. Kakšni občutki, katere misli vas obdajajo ob tej obletnici?

Ob tem me obdajajo pozitivne misli, misli hvaležnost, za vse kar JRS naredi po svetu in v Sloveniji. Verjamem, da je naš p. Robin Schweiger vložil veliko dela in odgovornosti za to, da JRS še opravlja pomembno poslanstvo

Jezuitsko združenje za begunce skrbi v Sloveniji kakor tudi drugod po svetu za prosilce za mednarodno zaščito, za ne-dokumentirane tujce, za begunce skratka za novodobne uboge, ki so na poti in so med nami. Zakaj je to delo, to poslanstvo  tako pomembno za jezuite, kakor tudi za Cerkev?

To je pomembno, ker se sami zavedamo, da begunci predstavljajo resen problem in tudi izziv za Evropo. Lahko iščemo razloge za krizo beguncev in krivce zanjo, a na koncu so prav oni tisti, ki najbolj nastradajo. Veliko se jih izkorišča, med njimi so tudi nepridipravi, a večina se jih bori za boljše življenjske razmere.

Jezuitsko združenje za begunce se srečuje pri svojem delu z ljudmi različnih veroizpovedi. Kaj je potrebno za temeljit in dober medverski dialog?

Potrebno je ogromno dobre volje in vzajemnega poslušanja. Evropa se počuti ogrožena, ker ne ve kako bi integrirala begunce v svojo kulturo in svoje okolje. Razumljivo je, da so begunci drugačni in večinoma imajo drugačno vero in kulturno ozadje. Tega se večkrat prestrašimo. Res je, da so se v Evropi zgodili tudi teroristični napadi, a ne pozabimo, da se jih je še več zgodilo v njihovih domovinah. Skrajneži so vedno prisotni, a večina beguncev ni skrajnežev.

Vsako leto se udeležujete srečanj, ki ga imate provinciali različnih jezuitskih provinc v Evropi. Gotovo se pogovarjate tudi o  poslanstvu Jezuitskega združenja za begunce v Evropi. Nam lahko posredujete kakšno misel iz vaših pogovorov, lahko tudi kakšno kritiko, da bi bilo naše delo še boljše? Kateri so izzivi, ki jih vi vidite za to nevladno organizacijo v Evropi?

JRS je zelo aktivna organizacija. Glavni cilj je pomoč beguncem, da bi kljub naporom, ki jih doživljajo med potjo, doživljali dostojanstvo ... V ozadju vsakega begunca je zgodba, ki je večkrat tako pretresljiva, da se vprašaš, kako je mogoče prestati vse te tegobe.

Vsaka obletnica je tudi priložnost, da človek pogleda nazaj z namenom, da bolje prepoznava znamenja časov in razmišlja o prihodnosti: kako naprej. Imate kakšno misel, željo za prihodnost Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji?
 
JRS se po svetu neprestano prilagaja različnim potrebam in to omogoča, da je vedno aktivno. Ne vemo, kako bo stanje beguncev v Sloveniji v prihodnosti. Raziskave pravijo, da jih ne bo prav veliko. A ne glede na število, pomembno je, da bomo z begunci delali s spoštovanjem in jim ponudili možnost boljšega življenja. Države, predsednik in politiki, so odgovorni, da se politika glede beguncev uredi in da se upoštevajo določena načela in pravila za dobro Evrope in držav.

Novice z begunsko tematiko

Nujna potreba po preselitvi prosilcev za azil iz grških otokov.

Več kot 13.500 prosilcev za mednarodno zaščito je blokiranih na grših otokih v slabih razmerah. Grško Jezuitsko združenje za begunce je skupaj z Evropskim Jezuitskim združenjem za begunce pozvalo grško vlado, da preseli prosilce v notranjost in jim omogoči pravičen azilni proces.

Grška vlada je obljubila, da bo premestila 3000 prosilcev za azil. A še vedno jih ostala 11.000 prosilcev na grških otokih Chios, Samos, Leros in Kos in to v slabih razmerah.

Premestitev prosilcev v grško notranjost je pomembna odločitev, a je le prvi korak. Grško Jezuitsko združenje za begunce je spodbudilo vlado, da napravi strateški plan, kako se bo soočala s prosilci za mednarodno zaščito.

Letno srečanje v Beogradu

Od 20. do 25 marca 2018 bo letno srečanje narodnih uradov Jezuitskih združenj za begunce v Evropi. Najprej bodo imeli srečanje direktorji, kasneje pa se bodo pridružili tudi drugi udeleženci srečanja. Srečanja se bo iz Slovenije udeležil p. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Več o tem pomembnem srečanju pa v eni izmed prihodnjih oddaj.

Dobrodelni koncert Človek za druge

Program prostovoljnega dela Človek za druge je organiziral že 3. dobrodelni koncert, ki je bil v četrtek, 25. januarja 2018, ob 19.30 v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Na koncertu so nastopili: Eni od sedmih milijard, Godalni kvartet Ars Lumina, skupina Proper, ter Aleksander Mežek z Akademiki. Zbirali smo sredstva v podporo nadaljnjemu delovanju prostovoljcev, ki pomagajo paraplegikom, slepim, starim, bolnim, beguncem, otrokom na rehabilitaciji, mladim s posebnimi potrebami, otrokom v vrtcu in učencem z učnimi težavami.

V programu Človek za druge vsako leto sodeluje okoli 70 prostovoljcev, ki nudijo pomoč okoli 300 uporabnikom na 9 različnih področjih. Program so organizirali Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Jezuitsko združenje za begunce in Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine.

Intervju za Obzorje duha

P. Robin Schweiger je dal intervju za oddajo Obzorje duha, kjer je spregovoril o svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki smo ga praznovali v nedeljo, 14. januarja 2018 . V intervjuju je prestavil delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na mobilno številko urada JRS 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.