Naši vojaki na Kosovu
Neuspeh preverjanja usposobljenosti bataljonske bojne skupine odnesel načelnika generalštaba Ostermana
Slovenija Andrej Šinko
Vlada je na današnji seji na predlog ministrice za obrambo Andreje Katič razrešila načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorja Andreja Ostermana in na njegovo mesto imenovala dosedanjega Ostermanovega namestnika, generalmajorja Alana Gederja, je po seji vlade povedal premier Miro Cerar.
Kot je spomnil premier Cerar, je preverjanje usposobljenosti bataljonske bojne skupine, ki je oblikovana v 72. brigadi Slovenske vojske, pripeljalo do ugotovitve, da ta ni ustrezno pripravljena glede na Nato standarde. Iz ministričinega poročila o zadevi, ki ga je danes predstavila vladi, po Cerarjevih besedah izhaja, »da je bila kadrovska popolnitev in opremljenost enote ustrezna, negativna ocena preverjanja se tako nanaša na priprave, vodenje in poveljevanje, gibanje na bojišču, vzdržljivost, premike in transport, in medicinsko podporo, informatiko in komunikacije«. Vzrok za tako stanje pa je pomanjkljiva usposobljenost osebja.
Dodal je, da ga je poročilo zaskrbelo in da do takšnih ocen ne bi smelo priti. Presenečen je tudi, da se je Slovenska vojska sama odločila za to ocenjevanje v času, ko bi lahko vedela, da ta enota še ni v celoti pripravljena. »Tu je prišlo do javnega in namernega samoponižanja SV in vojakov. Mislim, da je to zelo neprimerno,« je dejal premier. Zato je od Katičeve zahteval, da preveri, »kdo je sprožil takšno dejanje in s kakšnimi motivi«.
Tudi po besedah Katičeve je do preverjanja usposobljenosti bataljonske bojne skupine na Počku prišlo kljub temu, da je bila enoti šele pred kratkim dodana še ena četa, ki pred tem ni opravila 18-mesečnega usposabljanja. »V generalštabu so vedeli, da je nemogoče, da enota opravi preverjanje, pa so vseeno šli v preverjanje,« je izpostavila Katičeva.
»V poročilu, ki smo ga glede preverjanja usposobljenosti prejeli od generalštaba, je bilo navedeno, da rezultat zanje ni presenečenje. Vojake smo torej po nepotrebnem izpostavili negativni oceni, sploh v očeh javnosti. Tega si niso zaslužili,« je dejala ministrica. »Preudaren poveljnik vojake pošilja v boj da zmagajo,« je dodala.
Ob vprašanju, zakaj Ostermana ni zamenjala že prej, glede na to, da se je že ves čas govorilo, da ne sodelujeta dobro, je Katičeva priznala, da bi »kljub nasprotovanju to morala storiti že prej«. Ni pa želela odgovoriti na vprašanje, ali je bil predsednik republike Borut Pahor tisti, ki je Ostermanovi zamenjavi nasprotoval.
Ministrica je o zadevi sicer danes poročala tudi Pahorju kot vrhovnemu poveljniku obrambnih sil. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je Pahor ministrici ponovil svoj dvom v smiselnost zamenjave načelnika štiri mesece pred volitvami. Katičeva pa je Pahorju zagotovila, da ga bo skupaj z novim načelnikom Gederjem sproti obveščala o ukrepih za izboljšanje razmer v obrambnem resorju.
Katičeva mora sicer najpozneje v mesecu dni premierju Cerarju predstaviti tudi ukrepe za dosego operativnosti bataljonske bojne skupine.
Nekateri zamenjave ne podpirajo
Podporo Ostermanovi zamenjavi so že dopoldne izrazili tudi v koalicijskih strankah. V največji opozicijski stranki SDS pa so bili do te odločitve kritični. Njihov poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Žan Mahnič je ocenil, da bi morali zaradi »strokovne odgovornosti priti do zamenjave brigadirjev Franca Koračina ter Milka Petka«, ne pa načelnika. Politično pa je po mnenju SDS odgovorna ministrica za obrambo Andreja Katič, zato vztrajajo pri njenem odhodu s položaja. V DeSUS pa Katičeva, tako njihov poslanec Franc Jurša, »še uživa podporo«.
Na Ostermanovo stran se je postavil tudi predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak, ki je opozoril, da je bil Osterman prvi, ki je v državnem zboru jasno povedal, da v vojski potrebujejo 42 milijonov evrov za normalno delovanje, tega denarja pa niso dobili. Medtem pa politika še vedno ni naredila ničesar za izboljšanje stanja v vojski, je dejal.
Poleg tega, da je s položaja načelnika odneslo Ostermana, je neuspešno preverjanje usposobljenosti bataljonske bojne skupine pripeljalo tudi do odločitve vojske o odpovedi udeležbe vojakov iz 72. brigade Slovenske vojske brigade na misijah v Libanonu in Kosovu. Tako se lahko zgodi, da bosta sedanja kontingenta morala svoje služenje v tujini podaljšati.
To možnost je v pogovoru za STA napovedala tudi docentka na katedri za obramboslovje ljubljanske fakultete za družbene vede Maja Garb. Izpostavila je, da 72. brigada niti ni popolnjena in so jo sestavljali s kadri iz različnih enot. »To, da se kadre takole skupaj sestavlja, je zadnji znak, da primanjkuje kadra. V preteklosti so v Slovenski vojski to počeli samo z opremo, to je bila utečena metoda, izhod v sili. Že pred leti, ko so naši vojaki odhajali na misije v tujino, so jih opremljali z opremo iz celotne vojske, z najboljšim, kar je bilo na razpolago. Zdaj pa to počnejo že z ljudmi, pripeljejo jih od povsod, samo da popolnijo neko enoto. Stanje je res alarmantno,« je poudarila Garbova, ki možnost za izboljšanje kadrovske slike v vojski vidi predvsem v dvigu plač, zgolj menjava na čelu generalštaba pa najbrž težave ne bo rešila.
Geder bo posle od Ostermana prevzel prihodnji teden, predvidoma že v ponedeljek.
