Akademiki in profesorji o veličini Perka in Grivca
| 21.02.2018, 12:37
Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je včeraj potekal znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa Franca Perka in 140. obletnici rojstva Franca Grivca. Zbrane je uvodoma nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je dejal, da je vsem tem velikim ljudem skupno eno in to je, da so ljubili so Cerkev ter narod.
Nadškof Zore je spomnil na profesorsko vlogo škofa Franca Perka, ki je bi v pogovorih z diplomati zagovornik samostojne Slovenije in procesa osamosvajanja. "Še vedno je v nas spomin na njegovo pipo s katero si je krajšal čas izpitov, ko je moral poslušati naše iskanje odgovorov na njegova vprašanja in spominjamo oz. vidimo pred seboj njegove hudomušne oči, ki so se zaiskrile ob kakšnem posebno pametnem odgovoru."
Vodilna misel Grivčevega teološkega snovanja je bila: Kristus živi in deluje v Cerkvi kot svojem skrivnostnem telesu, katerega glava je. Bil je navdušen delavec za edinost kristjanov, ki si jo je v skladu s tedanjim gledanjem predstavljal kot vrnitev drugih kristjanov pod okrilje katoliške Cerkve; poleg tega je bil plodovit teolog, slavist, zgodovinar in organizator. Znana je bil tudi izven domovine, je opozoril dekan teološke fakultete Robert Petkovšek. "In so njegova spoznanja, znanja še danes relevantna, pomembna," je dejal.
V prvem delu so v ospredje postavili prav Grivca. Med predavatelji sta bila profesorja Igor Grdina in Bogdan Dolenc. "Čeprav ni dočakal izida dogmatične konstitucije o Cerkvi, je vendarle med našimi duhovniki in izobraženci pripravljal ugodna tla za sprejem novih uvidov, ki jih je prinesel koncil," je opozoril Dolenc.
V drugem delu je nadškof Stanislav Hočevar spregovoril o Francu Perku kot beograjskem nadškofu: "Pogostoma, še zlasti ob velikem Perku razmišljam o vlogi in poslanstvu krajevne Cerkve na Slovenskem. Če so mi zdi iz ene strani dokaj jasna cerkvenopravna merila o naših cerkvenih strukturah se vendarle - mogoče malo po cankarjevsko sprašujem - ali ni škoda, da niso imele take osebnosti več tehtnih sodelavcev in več strukturalne pomoči. Tudi tedaj, ko je naprimer Perko opravljal svoje poslanstvo v Krajevnih Cerkvi zunaj svoje domovine."
Med predavatelji so bili še profesorja Anton Štrukelj in Vinko Škafar ter nadškof Marjan Turnšek. Ta je v ospredje postavil Perkovo ekleziologijo med »starim in novim«. "Ko razmišlja o novi metodi ugotavlja, da ta ne more biti več defenzivno apologetična marveč ekumensko apologetična, zato izpostavlja tudi zborni značaj Cerkve in oblasti v njej," je dejal nadškof Turnšek.
