Pregled domačih dogodkov od petka, 26.1., do petka, 2.2.

| 03.02.2018, 07:39

Peti teden v letu 2018 je minil v znamenju menjave na vrhu NSi, odmevala pa je tudi novica o referendumski zakonodaji, ki je neusklajena z ustavo in za skoraj 70 milijonov evrov nezakonitih naročil v UKC Ljubljana.

Svečnica in dan Bogu posvečenega življenja

V Katoliški cerkvi smo 2. februarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. S tem praznikom je povezano tudi redovništvo in Bogu posvečeno življenje v Cerkvi. Praznovanje dneva posvečenega življenja ima po besedah svetega Janeza Pavla II. tri pomene: Notranja nuja, da slovesneje hvalimo Boga in se mu zahvalimo za veliki dar posvečenega življenja, ki bogati in razveseljuje krščansko skupnost. Drugi namen tega dneva je v tem, da bi Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje, zato so tudi tokrat verniki vabljeni, da se nam pridružijo. Tretji namen pa zadeva posvečene osebe in jih vabi, da bi skupaj slovesno slavili čudovita dela, ki jih Bog dela po njih.

Jubilejni deseti svetopisemski maraton tokrat na Viču

V Katoliški cerkvi smo prejšnjo nedeljo obhajali nedeljo Svetega pisma, ki je potekala pod geslom Z Bogom v družini. Slovensko biblično gibanje je ob tej priložnosti pripravilo srečanja po škofijah. Na ta dan pa se je začel tudi Svetopisemski maraton, ki pomeni neprekinjeno celotedensko branje Svetega pisma. Letošnje geslo je Čujte in molite. Dogodki se odvijajo v Antonovem domu na Viču v Ljubljani ter po različnih lokacijah po Sloveniji.

Na god zavetnika mladih don Boska odprli Majcnovo hišo

31. januarja smo obhajamo god ustanovitelja salezijancev in soustanovitelja Hčera Marije Pomočnice sv. Janeza Boska. Sv. papež Janez Pavel II. ga je razglasil tudi za "očeta in učitelja mladine". Posebej slovesno je bilo na Rakovniku pri salezijancih. Zaradi praznika njihovega ustanovitelja, duhovne obnove ter odprtja in blagoslova Majcnove hiše. Po besedah inšpektorja salezijancev Marka Košnika je praznik in odprtje hiše lepa priložnost, da se spomnijo tudi začetkov, ko so leta 1901 v ta kraj prišli salezijanci, ki so z upanjem gledali v ta hrib, kjer se zdaj nahaja to središče. V Majcnovi hiši bo tudi knjižnica, saj je veliko sobratov strokovnjakov skupnosti zapustilo bogato dediščino.

Ljudmila Novak je izziv vodenja NSi prepustila mladi generaciji

Potem, ko so se v medijih pojavili napadi, predvsem iz notranjosti stranke na predsednico NSi Ljudmilo Novak, je ta v sredo zvečer odstopila, kljub temu, da je dosegla na predsedniških volitvah boljši rezultat kot stranka na zadnjih parlamentarnih volitvah. Stranko bo tako na junijske državnozborske volitve kot vršilec dolžnosti predsednika vodil Matej Tonin, ki je v svojo ekipo izbral dva nova podpredsednika, in sicer Marijo Rogar in Valentina Hajdinjaka. Glavni tajnik ostaja Robert Ilc, predsednik sveta pa Matjaž Trontelj. Vodja poslanske skupine je postal Jožef Horvat, mednarodni tajnik pa Federico Victor Potočnik. V četrtek opoldne je novo vodstvo stopilo pred mikrofone, med njimi je bila tudi Novakova, ki je dejala, da ostaja poslanka, kandidirala pa bo tudi na naslednjih volitvah, Tonin pa je dejal, da čas za mlajšo generacijo. Po njegovih besedah bo NSi sodelovala z vsemi, s katerimi se bodo programsko uskladili in vzpostavili zaupanje.

Za komentar smo vprašali tudi publicista Aleša Mavra, ki sicer ne pričakuje spremembe politike Mateja Tonina oziroma, da bo ta nadaljeval delo Ljudmile Novak.

Ustavni sodniki odločili: Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče, ki pa ni odločalo o veljavnosti referenduma o t. i. zakonu o drugem tiru. O tem bo odločalo Vrhovno sodišče v postopku, ki poteka zoper končni referendumski izid na podlagi pritožbe Vilija Kovačiča pred tem sodiščem. Kaj to pomeni za izvedeni referendum o drugem tiru nam je pojasnil pobudnika referenduma Vili Kovačič. Trdi, da bi morali vrhovni sodniki referendum razveljaviti.

V naši največji bolnišnici za skoraj 70 milijonov evrov nezakonitih naročil

Računsko sodišče je v svoji reviziji poslovanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v letih 2014 in 2015 ugotovilo, da je ta nezakonito kupil za 69 milijonov evrov medicinske opreme. Po grobih ocenah so tako mimo razpisov in konkurence na trgu kupili petino materiala, ugotavljajo državni revizorji. Predsednik sodišča Tomaž Vesel je povedal, da so revizijsko poročilo zaradi suma kaznivih dejanj in korupcije posredovali policiji. V UKC so potrdili, da so nekatere ugotovitve sodišča podobne ugotovitvam pregleda dokumentov in analiz, ki jih je v zadnjem mesecu opravilo novo vodstvo UKC. Prav tako bodo šli v notranji nadzor. Poslanci SDS pa so na predsednika parlamentarnega odbora za zdravstvo in komisije za nadzor javnih financ naslovili zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi razpravljali o ugotovitvah revizije.

Bomo morali davkoplačevalci za NLB zaradi vlade vrniti dve milijardi evrov?

V minulem tednu smo poročali, da Evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog v povezavi z odlogom prodaje NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Zato smo se z vprašanjem, kaj nas lahko doleti iz Bruslja in kako resna je pri tem vprašanju še Slovenija obrnili na ekonomista Jaka Šobo. "Bruselj ve marsikaj pojesti in se umakniti nazaj ampak osebno se mi zdi, da smo jih pripeljali do ene točke, ko nas bodo imeli počasi dovolj. Je pa smešno, da vlada po eni strani konstantno opozarja potrebo po spoštovanju mednarodnih zavez in pogodb, tako kot imamo s Hrvaško, na drugi strani pa svojih zavez ne misli spoštovati. To se mi zdi slabo," je dejal Šoba.

Na vprašanje, kako resno misli Slovenija s prodajo NLB pa je sogovornik odgovoril: "Mislim, da takratni minister Čufer je s tem mislil resno, od takrat naprej pa so se koalicije zamenjale, partnerstva spremenila, spremenili interesi in sedaj je zelo očitno, da ta obstoječa koalicija nima nobenega resnega interesa to prodati." Osebno je skeptičen do prodaje tudi po parlamentarnih volitvah, saj "konstalacije", ki se kažejo tej prodaji prav tako niso naklonjene.

Medtem pa je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman vrh koalicije seznanila s prvo analizo pisma, ki ga je Sloveniji poslala Evropska komisija v zvezi s spremembami prodajne zaveze glede NLB. Napovedala je, da bodo vprašanja najprej znova razjasnili, nato pa na tej podlagi nadaljevali s pogajanji. Ponovila je, da je sprožitev poglobljene preiskave postopkovno običajen korak v takih primerih.

Sindikati in vlada ostajajo vsak na svojem bregu

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po sredinih peturnih pogajanjih s predstavniki 16 sindikatov javnega sektorja, ki so pred tednom dni pripravili stavko, ugotavljal, da prav daleč niso prišli. Datuma vnovičnega srečanja še niso dorekli. Koprivnikar je pojasnil, da je sindikalna stran, katere zahteve v osnovi ostajajo nespremenjene, podala svoj protipredlog, ki odločno presega mandat, ki ga ima, zato se bo posvetoval na vladi.

Združenje bank proti zakonu o frankih

V Združenju bank Slovenije so ponovili stališče, da krediti v švicarskih frankih niso sistemska težava ter da predlagani zakon za njihovo reševanje spodbuja neodgovorno ravnanje potrošnikov in neustrezno socializira izgube. Najnovejša sodba višjega sodišča o enem od teh primerov po njihovem ne bo prestala revizijske presoje vrhovnega sodišča. Z vidika deleža težav pri odplačilih kreditov v frankih in evrih ni razloga za posebno obravnavo. Tako je predsednica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo pojasnila, da je bilo do odločitve švicarske centralne banke januarja 2015 v Sloveniji odplačanih 70 odstotkov kreditov v frankih, kar nakazuje, da ne gre za sistemski problem. Težave z odplačevanjem dolgov pa po njenem nastajajo iz enakih razlogov kot pri posojilojemalcih v evrih; večinoma gre za spremembe v osebnih okoliščinah, kot so izguba službe, ločitev in podobno.

Se bo Janković znova izmuznil?

Specializirano tožilstvo je sredi lanskega decembra proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću vložilo obtožbo zaradi domnevnega jemanja podkupnine od Gratela. Obtožba ni pravnomočna, saj je Janković proti njej konec decembra vložil ugovor, o katerem še ni odločeno, je poročalo Delo. Očitki se nanašajo na marec 2007, ko je Janković od podjetja Gratel zahteval 500.000 evrov, da je to dobilo dovoljenje za prekop javnih površin pri gradnji kabelskega omrežja. Gratel naj bi nato ta denar doniral Ljubljanskemu gradu za obnovo.

 

V Luki Koper še naprej vre

Na protestu pred Luko Koper se je v torek zbralo približno tisoč ljudi, ki so podprli sindikalista Mladena Jovičića, ki ga želi nova uprava odpustiti, in samo delavsko gibanje v Luki. Shoda so se udeležili tudi luški delavci, večinoma pa je šlo za zunanje podpornike, med njimi mnoge iz vrst sindikatov. Zbrani so opozorili na pritiske na zaposlene in na nerešeno problematiko delavcev, ki jih družba najema prek izvajalcev pristaniških storitev. V četrtek pa so koprski kriminalisti v zvezi z delovno nezgodo na območju koprskega pristanišča julija lani, v kateri je umrl delavec podali kazensko ovadbo zoper 48-letnega državljana Slovenije in 59-letnega državljana BiH. Eden od ovadenih je sindikalist Mladen Jovičić, ki se ga želi nova uprava znebiti.

Slovenskim in hrvaškim ribičem policisti že pišejo kazni

Slovenski ribiči so prejeli prve kazni iz Hrvaške zaradi prečkanja sredinske črte v Piranskem zalivu. Premier Miro Cerar je zagotovil, da slovenski ribiči ne bodo čutili nobenih posledic glede hrvaških kazni. Zunanji minister Karl Erjavec pa je dejal, da je "zelo neprijetno, da hrvaška politika živi zunaj realnega sveta, ker očitno pošilja kazni za ribolov slovenskih ribičev v slovenskem morju".

Na naslove hrvaških ribičev so že pred tem prispele prve slovenske kazni zaradi kršitev meje v Piranskem zalivu. 14 plačilnih nalogov za skupaj 7000 evrov kazni so dobili savudrijski ribič Diego Makovac in njegova soproga ter njun kolega Ezio Kocijančić. Hrvaška policija je nato poslala prvih 11 kazni tudi slovenskim ribičem.

Država želi preseliti društva, ki združujejo Slovence po svetu z matico

Slovenija namerava več društev, ki povezujejo Slovence v zamejstvu in po svetu z matico, preseliti iz prostorov v centru Ljubljane. Omenjene prostore želi država prodati Banki Slovenije, društva pa preseliti na neprimerno lokacijo. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič pravi, da za njih to ni sprejemljivo. Za Radio Ognjišče je pojasnil, da ima Svetovni slovenski kongres sedež v prostorih na Cankarjevi cesti že od ustanovitve pred šestindvajsetimi leti. V njih imajo poleg skromnih pisarn tudi srednje veliko konferenčno dvorano, kjer gostijo številne znane in pomembne Slovence, ki delujejo po celem svetu. Dejal je še, da potrebujejo dostojne prostore, ko sprejemajo omenjene ugledne goste. Po njegovih besedah pa država s tem, ko želi njihova društva preseliti iz središča Ljubljane kaže tudi svoj odnos do pol milijona Slovencev, ki živijo po vsem svetu. Pri tem pa se pozablja, kaj vse so ti naredili za Slovenijo.

Razmišljanje o Cankarju lahko pomeni tudi razmislek o zadnjih sto letih v življenju Slovencev

Častni odbor za počastitev 100. obletnice smrti Ivana Cankarja je na slavnostni seji predstavil aktivnosti častnega odbora, s katerimi bodo obeležili smrt Cankarja, so sporočili iz urada predsednike republike. Predsednik republike Borut Pahor je ocenil, da razmišljanje o Cankarju lahko pomeni tudi razmislek o zadnjih sto letih v življenju Slovencev. Sekretarka častnega odbora Irena Avsenik Nabergoj pa je poudarila, da imamo Slovenke in Slovenci priložnost, da se ob Cankarjevi besedi med seboj povežemo na vseh področjih.

Šport

Slovenske alpske smučarke so tik pred zimskimi olimpijskimi igrami dosegle vrshunske rezultate Švicarski Lenzerheide je postregel z dvojnimi slovenskimi stopničkami. Po alpski kombinaciji, na kateri je izjemno nastopila Ana Bucik in osvojila tretje mesto, je prišla na vrsto še veleslalomska preizkušnja, na kateri je na stopničke skočila Meta Hrovat.

Anže Semenič pa je zmagal na nedeljski tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Zakopanah. S skokom 137,5 metra se je v finalu zavihtel s petega mesta na najvišjo stopničko. Slovensko slavje je dopolnil Peter Prevc s tretjim mestom. Med obema Slovencema je pristal Nemec Andreas Wellinger.

Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo v dodatnih kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu med 9. in 27. januarjem prihodnje leto na Danskem in v Nemčiji pomerila z Madžarsko. Obe tekmi bosta junija, prva v Sloveniji, povratna na Madžarskem. Na evropskem prvenstvu so sicer Slovenci osvojili končno osmo mesto.

V slovenski prestolnici se je v minulem tednu predstavila odprava, ki bo na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji branila in zastopala barve Slovenije. V Pyeongchang bo odpotovalo 71 slovenskih športnikov, 52 športnikov in 19 športnic, kar je največja zimska odprava v zgodovini slovenskih nastopov na zimskih olimpijskih igrah.