JRS, logo
O papeževi poslanici ob dnevu beguncev
Oddaje | 21.01.2018, 18:52 Matjaž Merljak
V januarski oddaji Gradimo odprto družbo, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, smo se z njegovim vodjem p. Robinom Schweigerjem pogovarjali o poslanici papeža Frančiška ob svetovnem dnevu migrantov in beguncev v Cerkvi, ki smo ga praznovali 14. januarja.
P. Schweiger je naglasil, da papež vsako leto napiše poslanico ob svetovnem dnevu migrantov in beguncev - letos je bil že 104. - zato, ker želi opozoriti na pereč problem migracij, ki se v različnih delih sveta odraža različno. Eni bežijo pred vojaški konflikti kot je konflikt v Siriji, ki že traja predolgo, drugi iščejo zatočišče, varnost v drugih državah, ker so preganjani zaradi rase, vere, narodnosti, političnih prepričanj. Tretji gredo v tujino zaradi slabih gospodarskih razmer v svoji, izvorni državi, torej gredo za boljši zaslužek. Papež želi poudariti, da je vsak migrant človeška oseba z neodtujljivimi temeljnimi pravicami, ki jih morajo spoštovati vsi in v vseh okoliščinah spoštovati. Ob letošnjem dnevu je želel Sveti Oče pokazati trajno skrb, ki jo Cerkev goji do tistih, ki na različne načine doživljajo izkušnjo izseljenstva. Tudi Slovenci so pred mnogimi desetletji hodili v ZDA, Avstralijo, Južno Ameriko ali drugam po Evropi za boljši jutri.
Sprejeti predvsem pomeni, ponuditi migrantom in beguncem večje možnosti za varen in zakonit vstop v ciljne države. Papež poziva, da bi se odprli humanitarni koridorji za najbolj ranljive begunce. V poslanici spregovori, da moramo nuditi beguncev in migrantom primerno in spodobno prvo nastanitev. Govori tudi o središčnosti človeške narave, ki nas zavezuje da dajemo osebni varnosti vedno prednost pred državno.
Drugi glagol govori o zaščiti, ki je povezan z vrsto dejanj, ki se nanašajo na varovanje pravic in dostojanstva migrantov in beguncev ne glede na njihov migrantski položaj.
Tretji glagol je pospeševati. Pomeni predvsem prizadevati se, da bi mogli imeti vsi migranti in begunci kot tudi skupnosti, ki jih sprejmejo, pogoje, da bi se mogli uresničiti kot osebe v vseh razsežnostih, ki sestavljajo človečnost, kot jo je želel Stvarnik. Med njimi je potrebno priznati pravo vrednost verski razsežnosti zagotavljajoč vsem tujcem prisotnim na ozemlju, svobodo veroizpovedi in verske prakse. Mnogi migranti in begunci imajo poklicno usposobljenost, ki jo je potrebno ovrednotiti z ustreznim potrdilom.
Zadnji glagol je integrirati, ki je povezan z nivojem priložnosti medkulturne obogatitve, ki jo ustvarja prisotnost migrantov. Integracija ni asimilacija, ki vodi migrante k potlačitvi ali zanikanju njihove kulturne identitete. Stiki z drugimi vodijo k odkrivanju lastne skrivnosti, k večji odprtosti, da bi tako prispevali k boljšemu medsebojnemu poznavanju. Papež nadaljuje, da je potrebno na vsak način spodbujati kulturo srečanja, pomnožiti priložnosti za medkulturne izmenjave, dokumentirati in širiti dobre prakse integracije ter razvijati programe, ki bodo pripravili lokalne skupnosti na integrativne procese.
Papež piše še, da je s svojo pastoralno tradicijo Cerkev pripravljena v prvi osebi zavzeti se za uresničitev vseh predlogov glede beguncev in migrantov. Vendar je potrebno tudi doprinos politične skupnosti in civilne družbe.
Papež je vesel, da se je med vrhom Združenih narodov, ki je potekal 19. septembra 2016, da so svetovni voditelji jasno izrazili pripravljenost, da si bodo prizadevali v dobro migrantov in beguncev, da bodo reševali njihova življenja ter varovali njihove pravice, in sicer tako da bodo tovrstno odgovornost razširili na svetovno raven. V ta namen so se države zavezale, da bodo do konca leta 2018 sestavile in sprejele dva globalna dogovora, enega za begunce, drugega za migrante.
P. Robin Schweiger je povedal tudi, kako je problematika beguncev in migrantov urejena v naši državi, koliko ljudi je bilo v azilnem domu in v centru za tujce za leto 2017, koliko statusov begunca je dala naša država ter kakšen je trenutni trend.
Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine
Božično kosilo na Hrvaškem
Že drugo leto zapored je hrvaško Jezuitsko združenje za begunce pripravilo božično kosilo, da bi spodbudili srečanje, spoznavanje in komunikacijo med begunci in lokalnim prebivalstvom. Za božič je 40 hrvaških družin sprejelo na svoje domove 75 beguncev. Iva Prpič, socialna delavka, je omenila, da se »lahko veliko naučimo drug od drugega. Izmenjamo si lahko običaje in navade in prav to obogati ljudi«. Direktor Hrvaške Jezuitskega združenja za begunce p. Tvrtko Barun pravi, da za božič praznujemo dogodek, da sprejmemo tujca, to je Kristusa, ki je popolnoma drugačen od nas. Zato si želi, da se hrvaško ljudstvo ne bi balo biti bolj odprto. Kristus nas uči, da naj imamo večje zaupanje v drugega, da razumemo različnost ne kot grožnjo ampak kot bogastvo.
Članek za revijo Vzgoja
P. Robin Schweiger je za zadnjo številko revija Vzgoja v letu 2017 napisal članek z naslovom »Služenje tujcem v centru za tujce«. V članku je najprej predstavil center za tujce, ki je institucija zaprtega tipa, ki ga vodi slovenska policija. Predstavil pa je tudi delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, ki ga vršijo v tem centru.
Intervju za tednik Družina
Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger je dal intervju z naslovom »Gradimo odprto družbo« za svetovni dan miru, ki se ga praznuje 1. januarja. V tedniku Družina je prestavil poslanico, ki je bila posvečena letos migrantom in beguncem: ljudje, ki iščejo mir. Spregovoril je tudi o trenutni situaciji beguncem in migrantov v Slovenji in v Evropi.
Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na mobilno številko JRS urada 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.
