Petrič: Rešitev vprašanja Palestine zahteva premislek, ne čustva

Slovenija | 31.01.2018, 17:17

Priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države je bilo dopoldne edina točka dnevnega reda seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ker vlada še ni uspela pripraviti stališča, glasovanja ni bilo. So pa poslanci vseeno opravili razpravo, predstavljeni sta bili tudi mnenji pristojnega ministrstva in predsednika republike. Čeprav se je večina strinjala, da je tragedija palestinskega naroda ena večjih v zgodovini, enotnega pogleda o ukrepanju ni bilo. Medtem ko so bili v Levici in koalicijskih strankah naklonjeni priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, so imeli v SDS in NSi pomisleke. Med drugim so se spraševali, ali je to v nacionalnem interesu Slovenije. Slišati je bilo tudi svarila pred čustvenimi odločitvami.

Predlog sklepa o priznanju Palestine je vložilo enajst poslancev, ki so prepričani, da bi to pripomoglo k uresničevanju tako imenovane rešitve dveh držav na območju. V njihovem imenu je spregovoril Matej T. Vatovec iz Levice, ki je ugotavljal, da je za to potezo že skoraj prepozno, a je vseeno pomembna. "Priznanje Palestine pomeni zadnjo brco, zadnji potisk za to, da lahko sploh pride do bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Lahko bi rekli, da je srce tega bližnjevzhodnega mirovnega procesa na nek način v fazi infarkta, zato potrebuje močno spodbudo, električni šok, ki ga bo pognal nazaj." Vatovec verjame, da se Slovenija lahko postavi v avantgarden položaj in potisne naprej še članice Evropske unije. Ocene, da bi nam to lahko prineslo negativne posledice, so po njegovem pretirane, s tem se je strinjal minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. "Priznanje Palestine ne more biti trgovina o tem, kakšne so lahko posledice te poteze. Tukaj gre za večje stvari."

Petrič v odgovoru Vatovcu in Erjavcu: Najprej smo dolžni skrbeti za lastne interese

Ernest Petrič, ki je kot svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja predstavil njegovo zadržano stališče, je poudaril prav nasprotni vidik. "Ne poznam nobene uspešne zunanje politike in tudi v teoriji zunanje politike nobenega stališča, ki bi rekli, da so nacionalni interesi neke države, ko se za nekaj odloča, brez pomena. Takih stališč ni. Vsaka država v svoji zunanji politiki in vsaka vlada v vsaki državi je najprej dolžna skrbeti za lastne interese." Po Petričevih besedah v Sloveniji niti nimamo jasne slike, kako bi naše priznanje Palestine lahko dalo novo dinamiko reševanju bližnjevzhodnega mirovnega vprašanja. "Veliko bolje bi bilo sprejeti neko stališče na ravni državnega zbora, podobno kot nekateri drugi parlamenti, zavezati vlado, da se aktivno ukvarja s tem problemom, da se bori za uresničitev pravic Palestincev in da vprašanje priznanja Palestine postavi v ospredje, a z dodatkom, da se bomo o tem odločili, ko bo za to primeren čas in bomo morda uspeli dobiti zavezništva vsaj nekaterih članic Evropske unije," je predlagal in povabil k tehtanju argumentov. "Grozljivo je, kaj je ta narod plačal," je priznal, po njegovem zato niti ni nenavadno, da se na ozemlju Palestine pojavljajo vse mogoče radikalne tendence. "Treba je najti rešitev za to. A vprašanje je zapleteno. Pot do rešitve je resen premislek, ne čustva," je dodal. Eliminacija ene ali druge države bi po Petričevih besedah pomenila vojno.

Grims se sprašuje: Si Slovenija lahko privošči prilivanje olja na ogenj?

"Tam se soočajo velike sile. Že sam Izrael je jedrska sila, ima 200 do 300 nuklearnih bomb. Da ne govorim o vsej okolici. Kakršenkoli večji konflikt tam ima lahko tudi termonuklearne posledice. Ali si Slovenija v kakršnemkoli pomenu besede lahko privošči, da priliva olje na ogenj, da se postavi na eno ali drugo stran? Zagotovo ne," je bil jasen Branko Grims iz SDS. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša medtem ne razume povsem motiva vladajoče koalicije. "Šli smo v Evropsko unijo. V številnih dokumentih Evropske unije piše, da Evropska unija združuje tiste, ki delijo iste vrednote in enak civilizacijski okvir. V tem okviru so judovsko-krščanska tradicija in razsvetljenstvo, človekove pravice in vladavina prava. Sam tega okvira v koraku, o katerem razpravljamo, ne vidim. Mislim, da je tudi v interesu Slovenije, da Evropa ohrani ta civilizacijski okvir, da smo mi del njega, da so to vrednote, ki jih delimo ter skupaj širimo in branimo." Janša je namignil, da pobude za priznanje Palestine posredno financira Iran, ki želi uničenje Izraela. Potegnil je tudi vzporednice s slovenskim osamosvajanjem. Kot je dodal, smo delali tisto, kar je delal Izrael po sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 181 iz leta 1947, po kateri bi se Palestina razdelila na judovsko in arabsko državo, za Jeruzalem je načrt predvideval poseben mednarodni režim. "Pričakovali smo napad in se nato pripravljali. Izraelci so pričakovali napad, pričakovali so, da arabske države ne bodo spoštovale resolucije, ker so to javno napovedovale, in so se na to pripravljali. Izrael ni bil agresor. Prvo uro, ko so tam razglasili samostojnost oziroma prevzeli funkcije na podlagi legalne osnove, so jih napadle države, ki so imele 50 krat več prebivalstva, več tankov in letal, nekaj milijonov vojakov. Izraelcev je bil nekaj manj kot tri milijone in so se ubranili kot smo se mi pred Jugoslovansko armado. Začel se je oboroženi konflikt, v katerem so bila storjena grozodejstva na obeh straneh. Slovenska oziroma jugoslovanska javnost je bila obveščena o samo eni strani. Razplamtelo se je sovraštvo, ki še danes tli."

Horvat odločno: Nočem, da je moja država spielverderber!

Tako Grims kot Janša sta izrekla precej krepkih na račun Erjavčevega vodenja zunanje politike. "Edina dobra poteza, koristna za Slovenijo, po tem, kar se je dogajalo na tej seji, bi bila, če bi zunanji minister odstopil." Odločen je bil tudi Jožef Horvat iz NSi, ki je, tako kot večina govorcev dejal, da si palestinski narod zasluži svojo državo, a priznal, da ta v tem trenutku z našim priznanjem ne bo imel nič, padel bo le ugled Slovenije v svetu. "Čas je, da imamo vendarle tudi enkrat zunanjo politiko. Zunanja politika ni enaka notranji politiki, sploh ne v času pred volitvami. Če kdo misli, da bo dobival volilne glasove na truplu države, se moti." Horvat je opozoril, da bi morala Slovenija v tem trenutku prispevati h krepitvi enotnosti Evropske unije in ne solirati zaradi bližnjih parlamentarnih volitev. "Nočem, da je moja država spielverderber!" Horvat pričakuje tudi jasno analizo vlade, kakšna je korelacija med morebitnim priznanjem Palestine ter podporo evropske in širše mednarodne skupnosti pri uresničevanju odločitve arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, prav tako pričakuje prognozo, kakšno bo gospodarsko sodelovanje z Izraelom, če bo prišlo do priznanja Palestine. Horvat, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko je sejo prekinil. Poslanci bodo delo nadaljevali, ko bo svoje povedala še vlada. Ta naj bi imela gradivo že pripravljeno, obravnavala naj bi ga najpozneje v prihodnjem tednu.