NLB
Bomo morali davkoplačevalci za NLB zaradi vlade vrniti dve milijardi evrov?
Poročali smo že, da Evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog v povezavi z odlogom prodaje NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Zato smo se z vprašanjem, kaj nas lahko doleti iz Bruslja in kako resna je pri tem vprašanju še Slovenija obrnili na ekonomista Jaka Šobo.
Ključno je zagotoviti dolgoročno vzdržnost banke in enako obravnavo članic Evropske unije ob zadnjih informacijah iz prestolnice EU poudarja komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Slovenija je predlagala spremembe zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in zamudila rok iz obstoječe zaveze. Članice so dolžne izpolnjevati svoje zaveze, je poudarila komisarka za konkurenco. »Bruselj ve marsikaj pojesti in se umakniti nazaj ampak osebno se mi zdi, da smo jih pripeljali do ene točke, ko nas bodo imeli počasi dovolj. Je pa smešno, da vlada po eni strani konstantno opozarja potrebo po spoštovanju mednarodnih zavez in pogodb, tako kot imamo s Hrvaško, na drugi strani pa svojih zavez ne misli spoštovati. To se mi zdi slabo," je dejal Šoba.
Na vprašanje, kako resno misli Slovenija s prodajo NLB pa je sogovornik odgovoril: »Mislim, da takratni minister Čufer je s tem mislil resno, od takrat naprej pa so se koalicije zamenjale, partnerstva spremenila, spremenili interesi in sedaj je zelo očitno, da ta obstoječa koalicija nima nobenega resnega interesa to prodati.« Osebno je skeptičen do prodaje tudi po parlamentarnih volitvah, saj »konstalacije«, ki se kažejo tej prodaji prav tako niso naklonjene.
Koliko bomo morali vrniti, če bo do tega prišlo pa ostaja po sogovornikovih besedah skrivnost, saj ni jasno ali bo treba vrniti »posojilo« zgolj za leto 2013 ali še za nazaj.
