Cerar v DZ o stavkah in boju proti korupciji v zdravstvu

Politika | 22.01.2018, 15:28 Petra Stopar

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Miru Cerarju in ministrom se je začela redna januarska seja Državnega zbora. Premier se ni mogel izogniti vprašanjem o plačah in zahtevah sindikatov. Prepričan je, da napovedane stavke v javnem sektorju ne bodo povzročile kaosa v državi in da jih vlada obravnava z vso resnostjo.

Najprej je vprašanje premierju postavila nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek iz opozicijske skupine nepovezanih poslancev. Zanimalo jo je, kakšen je načrt za razrešitev plač javnih uslužbencev, ki pripravljajo največjo stavko v zgodovini Slovenije, ker je ta vlada po desetih letih obstoja enotnega plačnega sistema le-tega začela podirati, »ob tem pa seveda nima ne ideje ne rešitve, kaj je boljše od tega«.

Cerar je ponovil besede, ki jih je že večkrat pred stavko izgovoril pristojni minister Boris Koprivnikar, in sicer, da se vlada zaveda resnosti položaja, da z vsemi sindikati vodi intenziven in odgovoren dialog ter napovedal: »Nadaljevali bomo s pogajanji o stavkovnih zahtevah in iskali čimbolj pravičen, javnofinančno vzdržen kompromis, ki bo javnim uslužbencem omogočal stabilno in primerno plačilo, gospodarstvu pa nemoteno uspešno delovanje, da bo lahko zaposlovalo in povečalo gospodarsko rast.«

Poslanec koalicijske SD Matjaž Han je menil, da javni sektor upravičeno stavka in je šel pri vprašanju premierju še dlje: »Kaj namerava vlada narediti, če sploh kaj, do konca mandata, da se izboljšajo neto plače vseh zaposlenih v Sloveniji, tako v javnem kot v zasebnem sektorju?« Tudi odgovor na to vprašanje je premier znova izkoristil za naštevanje ukrepov, izvedenih v preteklosti ter nakazal strinjanje s predlogom o dvigu minimalne plače, a na način, da ta ne bo ogrozil delovnih mest in porušil plačnih razmerij.

Poslanko SDS Jelko Godec so zanimali »konkretni ukrepi vlade, ki so pripomogli k zmanjšanju korupcije v zdravstvu, z namenom, da se poveča kvaliteta storitev v zdravstvu, skrajšajo čakalne vrste«. Po premierjevih navedbah si vlada ves čas prizadeva za čim manj korupcije, tudi policija ne počiva, a ima natančnejše podatke ministrstvo: »Recimo, skupno javno naročilo za opremo za urgentne centre je pomenilo seveda varovalko pred možno korupcijo in skupno privarčevanje približno 3,3 milijona evrov, torej kar trideset odstotkov. To je en tak primer.«

A to za poslanko SDS ni bil nov podatek, saj ta naročila po njenih besedah niso prinesla nobenih zmanjšanj in prihrankov na medicinskem materialu, saj kot je spomnila: »Tudi za skupna javna naročila za žilne opornice je propadel razpis, ker so dobavitelji enostavno ponudili višje cene kot je bilo zahtevano s strani Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za zdravje in danes potekajo javni razpisi oziroma nabava tega materiala v bolnišnicah po veliko višjih cenah kot je bilo zahtevano na skupnih javnih naročilih, zato ker Intravizor ne deluje, ker ministrica ne ukrepa, čeprav bi lahko ukrepala.«

Na pobudo Levice je Cerar pojasnjeval še soudeležbo Madžarske pri projektu drugi tir. Znova je poudaril, da bi gradnja brez njenega finančnega sodelovanja v naslednjih letih predstavljala znatno javno finančno breme za slovenski proračun, da Slovenija Madžarom ničesar ne daje ter da bo imel končno besedo pri ratifikaciji sporazuma z Madžarsko Državni zbor.