Pregled domačih dogodkov od 12. do 18. januarja 2018

Slovenija | 20.01.2018, 08:00

V minulem tednu je razburjal predlog o zvišanju minimalne plače. Nič posebno novega ni v zvezi z napovedanimi stavkami v javnem sektorju, morda le to, da je vlada imenovala skupino za pogajanja s sindikati, ki jo bo vodil pristojni minister Boris Koprivnikar. Policija je izvedla akcijo proti trgovini z ljudmi, kakršne pri nas še ni bilo, odmevala je sodba v korist varčevalcev v švicarskih frankih. Naša krajevna Cerkev se je pridružila molitveni osmini za edinost kristjanov, vstopili smo tudi v Baragovo leto ob 150. obletnici smrti našega misijonarja in škofa, ki je Božjo besedo oznanjal med Indijanci. Znani so letošnji Prešernovi nagrajenci, našim rokometašem se je kljub številnim spornim sodniškim odločitvam na kar dveh tekmah uspelo prebiti v drugi del evropskega prvenstva na Hrvaškem.

Politika in gospodarstvo

V začetku tedna je prah najprej dvignila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je mimo koalicijskih partnerjev sporočila, da bo Ekonomsko-socialnemu svetu predlagala zvišanje minimalne plače za 4,7 odstotka. V njenem SD in tudi v DeSUS so jo podprli, a negodovanje je sprva sprožila v SMC. Da bo morala odločitev argumentirati, je v prvem odzivu poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. "Vse številke, ki bi lahko utemeljevale dvig minimalne plače, so precej nižje od predlaganega." Pozneje je prišlo do zbližanja stališč, a širšo razpravo želijo v opoziciji - v SDS o prenovi plačnega sistema, v NSi o davčni razbremenitvi. "Nižji davki pomenijo višje plače. To je tista alternativna rešitev, ki jo ta trenutek ponujamo v NSi," je povedal strankin poslanec Jernej Vrtovec. Skupni jezik o predlogu Kopač Mrakove bodo skušali v nekaj dneh poiskati socialni partnerji. Na seji Ekonomsko-socialnega sveta namreč soglasja ni bilo. Sindikati so želeli, da bi dvig minimalne plače znašal 6,2 odstotka, delodajalci so vztrajali pri 1,7-odstotnem. Če bodo pristojnemu ministrstvu predložili predlog, ki ga bodo uskladili med seboj, ga je Kopač Mrakova pripravljena upoštevati, v nasprotnem primeru bo nadaljevala s svojim.

Vse kaže, da se ne bomo izognili stavki v javnem sektorju. Da se ji bo pridružilo, napoveduje vse več sindikatov. Vlada je medtem oblikovala svojo pogajalsko skupino za razrešitev njihovih zahtev. "Zavezani smo dialogu, zato bomo v najkrajšem času pripravili vse potrebno za začetek usklajenih pogajanj," je poudaril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ekipa premierja Mira Cerarja je že prižgala zeleno luč izhodiščem za pogovore. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek meni, da je vse skupaj bolj predstava za javnost. "Preseneča nas, da je pogajalska skupina na čelu z ministrom Koprivnikarjem praktično enaka kot je bila dozdajšnja pogajalska skupina, ki je pravzaprav ta pogajanja pripeljala v slepo ulico. Tak način pogajanj bo težko vzpostavil zaupanje, ki je potrebno za doseganje dogovora," je Počivavšek povedal za naš radio.

Pred napovedano stavko sindikatov javnega sektorja se je sešla komisija državnega zbora za nadzor javnih financ. Njen predsednik Andrej Šircelj iz SDS je bil ob tem kritičen do pristopanja vlade k temu problemu. "Ta vlada in njen predsednik sta se večkrat pohvalila, da imamo stabilen politični sistem. Če imamo tako veliko stavko, ne moremo govoriti o stabilnosti ne političnega ne gospodarskega ne socialnega okolja."

Tudi odnosi s Hrvaško niso stabilni. Pred dnevi je v enem od medijev pri južnih sosedih odjeknila novica, da naj bi se državi dogovorili za podpis protokola za reševanje spora o meji, a naj bi si naš premier premislil tik pred odhodom v Zagreb. Cerar je takšno poročanje zavrnil, navedbe je označil za zavajajoče. "Nikoli ni prišlo do tega, da bi se o čemerkoli dogovorili." Kot je dodal, je bil vseskozi zavezan dialogu, ki vodi v uresničitev arbitražne odločbe, zatrdil je, da se je tega tudi držal.

Policija je razbila dobro organizirano mednarodno združbo, ki je vodila trgovino z ljudmi. Kriminalisti so izvedli obsežno preiskavo po državi, tarča so bili različni objekti, cilj je bil najti nezakonite klicne centre, v katerih so pod prisilo delali tuji državljani, ki so od strank pridobivali identifikacijske podatke in jih nato skušali prepričati, naj svoj denar prenakažejo na tako imenovane varne račune. Med osumljenci so tudi Slovenci.

Razpleta se tudi zgodba varčevalcev v švicarskih frankih. Višje sodišče je ugodilo zahtevku za ničnost posojilnih pogodb v tej valuti. Gre za prvi primer pravnomočne odločitve o ničnosti sklenjenih kreditnih poslov v Evropski uniji. Iz Združenja Frank so sporočili, da je s tem banki naložen izbris hipoteke in kreditojemalcu vračilo razlike iz naslova kredita. Prepričani so, da gre za pomembno zmago.

Cerkev med nami

Smo v molitveni osmini za edinost kristjanov. Tokrat opozarja na osrednje mesto, ki ga ima na tej poti molitev. Vrstijo se različna srečanja s pričevanji o tem, kako si posamezniki in cerkve prizadevajo za dialog. "Pomembno je, da se srečujemo, da skupaj molimo, da skupaj pričujemo za evangelij," je v pogovoru za naš radio pojasnil tajnik Slovenskega ekumenskega sveta Bogdan Dolenc.

Pri nas ekumenizem še posebej živijo na območju Škofije Murska Sobota. Njen ordinarij je prepričan, da tam ne gojijo le teološkega ekumenizma, ampak predvsem ekumenizem prijateljstva. "Če smo njegovi otroci ter drug drugemu bratje in sestre, bomo že znali poiskati načine, kako skrbeti za ohranitev dostojanstva, kako si pomagati pri lepšem življenju, in hkrati hoditi skupaj na poti vere, ki vodi do večnosti," je poudaril škof Peter Štumpf.

V Trebnjem, kjer je odraščal častitljivi Božji služabnik Friderik Irenej Baraga, so prejšnjo soboto pripravili slovesnost ob 150. obletnici njegove smrti. Naš misijonar in škof je deloval v ZDA. Njegovo življenjsko pot je v pridigi pri spominski sveti maši orisal novomeški škof Andrej Glavan. "Vse Baragovo življenje bi lahko povzeli v njegovo škofovsko geslo, ki ga je živel ves čas kot duhovnik in kot škof: Le eno je potrebno. Pri tem je mislil na vero in skrb za zveličanje. Živel ga je od nove maše. Še ob smrti in pogrebu je bil brez zunanjega blišča in velikih slavospevov, a obdan z ljudstvom, ki ga je ljubilo in neizmerno spoštovalo." Zbrani verniki so pri sveti maši prosili, da bi bil priznan čudež na Baragovo priprošnjo ter bi bil tako lahko razglašen za blaženega in nato za svetnika. Slovesnost v Trebnjem je bila uvod v Baragovo leto, ki ga bo zaznamovala vrsta dogodkov.

V novomeški škofiji so posrečeno povezali jubilej našega misijonskega škofa in sklep tokratne trikraljevske akcije, saj so hkrati pripravili tudi srečanje kolednikov. Prisluhnili so pričevanju laiških misijonarjev Marije in Tomaža Porenta, škof Glavan pa jim je v nagovoru pri sveti maši namenil naslednje besede: "Tudi vi ste bili v tem božičnem času misijonarji. Prepevali ste in oznanjali Gospodovo rojstvo ter po domovih nabirali darove za slovenske misijonarje."

Ob novomeški škofiji so z izjemo ljubljanske nadškofije srečanja kolednikov pred tednom dni pripravili tudi drugod po državi. V župniji blaženega Antona Martina Slomška v knežjem mestu so se srečali glasniki božičnega sporočila iz 14 župnij celjske škofije, zbralo se jih je več kot 120. Po sveti maši, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, jim je spregovoril frančiškan pater Pepi Lebreht, ki je bil pred leti misijonar v Beninu. V župniji Maribor - sveti Janez Bosko so se zbrali koledniki mariborske nadškofije, srečali so se z misijonarko Polono Švigelj. Koledniki koprske škofije so izkušnje in doživetja izmenjali v škofijski gimnaziji v Vipavi, delo v misijonih na Madagaskarju jim je predstavila Lucija Čuk. Koledniki murskosoboške škofije so se srečali pri Svetem Juriju v Prekmurju, medse so povabili misijonarja Staneta Kerina. Njihov škof ordinarij se jim je zahvalil za opravljeno poslanstvo - da so stopili na pot ter hodili od vrat do vrat in ljudi spodbujali k darovanju.

Družba in kultura

V Dražgošah so prejšnjo nedeljo pripravili praznovanje ob 76. obletnici tako imenovane dražgoške bitke. Na slovesnosti je govorila igralka Lara Jankovič, ki je navrgla več hujskaških izjav, med drugim je vpila, da obsoja vse, ki z roko v roki s Katoliško Cerkvijo delajo razdor med narodom in širijo sovraštvo, poudarila je tudi, da zanjo sprave ni, saj po njenih besedah vsi vemo, kdo so osvoboditelji, kdo izdajalci in kdo piše zgodovino. "S temi izjavami zelo jasno napoveduje zaostrovanje razmer v slovenski družbi," se je odzval škof Peter Štumpf. Prepričan je, da tako Jankovičeva kot tisti, ki podpirajo njena stališča, našo državo vračajo v čas pred drugo svetovno vojno. "Da nihče ni obsodil spornega govora v Dražgošah, pomeni, da se naši politiki in vsi, ki so bili tam zraven, strinjajo z njim oziroma so ga tudi naročili."

V senci praznovanja v Dražgošah, ki ga običajno poudarjajo večinski mediji, se verniki in ljudje dobre volje v tamkajšnji župnijski cerkvi svete Lucije vsako leto zberejo pri sveti maši za pobite v dražgoški tragediji v začetku leta 1942. Tokrat so se nanjo pripravljali z devetdnevnico. V njej so prosili Gospoda, naj spodbudi odgovorne, da bi pobitim vaščanom omogočili dostojen krščanski grob z imenom in priimkom. "Gre za res eno veliko izgubo na strani prebivalcev. Kot poroča zgodovina, je bilo 41 domačinov kruto umorjenih s strani okupatorja. Na ta dan imamo vsako leto sveto mašo za pobite Dražgošane, ki smo jo v zadnjih letih razširili na vse žrtve dražgoške tragedije. V mislih imamo tudi vse borce, vse Nemce … Pot sprave gre v tem, da ima vsak človek svoje dostojanstvo. Vse te namene je treba prinašati pred Boga in prositi Božjega usmiljenja," nam je povedal župnik Tine Skok.

V 90. letu starosti je umrl pravnik Anton Drobnič. Preživel je drugo svetovno vojno in zaradi mladoletnosti v Teharjah za las ušel smrti. Med študijem je bil zaradi protikomunističnega organiziranja preganjan in zaprt, pristal je na seznamih Udbe, kar so mu na starost očitali predvsem v luči sporov v pomladnih vrstah, a ni nikoli ovajal. Bil je prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji, a je bil na tej funkciji precej osamljen, saj ni imel pravih sodelavcev. Čeprav ni imel pravih pristojnosti, je zaslužen za rehabilitacijo številnih žrtev protipravnih revolucionarnih sodnih postopkov. Na osnovi njegovih prizadevanj je bila razveljavljena in ustavljena sodba proti škofu Gregoriju Rožmanu. Drobnič je bil tudi dolgoletni predsednik Nove Slovenske zaveze ter vseskozi oster kritik nekdanjega nedemokratičnega sistema, povojnih pobojev, dejstva, da zamolčane žrtve nimajo primernih grobov, in tudi tega, da visoke državne funkcije zasedajo nekdanji partijski funkcionarji. Vseskozi je ostal pokončen Slovenec, demokrat in katoličan.

V minulem tednu se je po daljši bolezni poslovila tudi priznana glasbenica, organistka, zborovodkinja in pedagoginja Angela Tomanič. Aprila bi praznovala 81. rojstni dan. Med drugim je prejemnica odličja svetih Cirila in Metoda. Slovenska škofovska konferenca ji ga je podelila za dolgoletno delo na področju cerkvene glasbe.

Največji državni priznanji s področja kulture in umetnosti bosta na slovesnosti na predvečer slovenskega kulturnega praznika za življenjsko delo prejela prejela pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač. Nagrade Prešernovega sklada bodo medtem šle v roke snemalcu Marku Brdarju, igralcu Mateju Pucu, dramatičarki Simoni Semenič, koreografinji Valentini Turcu, fotografu Borisu Gaberščiku in umetnici Maji Smrekar.

Šport

Zimski športi in dosežki naših predstavnikov v njih so bili pri nas v minulem tednu nekoliko v ozadju. V ospredje je namreč stopila naša rokometna reprezentanca, ki se je na evropskem prvenstvu na Hrvaškem znašla v pravi nešportni drami. Prvo tekmo v Zagrebu je odigrala proti Makedoniji in jo v napetem dvoboju in ob številnih kritikah sojenja izgubila s 24:25. Sledila je tekma z Nemčijo, ki se je končala z neodločenim izidom 25:25. Slovenci so še nekaj sekund pred sklepom tega dvoboja vodili s 25:24, a jim je veselje pokvaril sodniški par, ki je po več minutah preučevanja posnetka zadnje akcije nasprotnikom dosodil sporno sedemmetrovko in našim fantom preprečil, da bi prvič v zgodovini na velikih turnirjih premagali Nemce. Slovenske pritožbe zaradi sojenja na obeh tekmah je Evropska rokometna zveza zavrnila, v naši reprezentanci so celo razmišljali, da bi protestno zapustili turnir. Za to se le niso odločili, a bodo pritožbo vložili še na arbitražo. Kljub vsemu so se naši rokometaši v zadnji tekmi prvega dela z zmago proti Črni gori z 28:19 prebili v drugega v Varaždinu.