Poslovila se je priznana glasbenica, organistka, zborovodkinja in pedagoginja Angela Tomanič
| 16.01.2018, 10:41
Angela Tomanič se je rodila leta 1937, svojo življenjsko pot pa po daljšem boju z boleznijo sklenila 14. januarja 2018. Od nje se bodo poslovili v soboto, 20. januarja 2018 ob 13. uri na Brezovici, kjer bo tudi pokopana.
Angela Tomanič (1937 - 2018) je po diplomi iz romanistike na Filozofski fakulteti študirala orgle na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je leta 1975 končala tudi podiplomski študij pri prof. Hubertu Bergantu. Izpopolnjevala se je na mnogih mojstrskih tečajih po Evropi, na Univerzi za glasbo v avstrijskem Gradcu pa je opravile triletni študij interpretacije.
Oktobra 1969 je imela pri sv. Jožefu nad Celjem prvi samostojni koncert. Od tedaj je nastopala doma in v tujini (Evropa, ZDA, nekdanja Sovjetska zveza) kot solistka in v različnih komornih sestavah. Za radio je snemala tudi plošče.
Deset let je na Radiu Slovenija vodila oddajo Orgelska glasba.
Poučevala je na Orglarski šoli v Ljubljani od njene obnovitve leta 1971. Na Glasbeni šoli v Celovcu pa je vpeljala in deset let vodila orgelski razred. Vodila je tudi številne tečaje doma in v zamejstvu.
Angela Tomanič je izdala prvo slovensko šolo za orgle v treh zvezkih in slovenski katalog Bachovih skladb za orgle.
Kot organistka in zborovodja je delovala na Brezovici pri Ljubljani in v Vodicah, od leta 1977 pa pri sv. Kancijanu v Kranju, za kar je prejela veliko Prešernovo plaketo 1991 Mestne občine Kranj.
Za dolgoletno delo na področju cerkvene glasbe ji je Slovenska škofovska konferenca leta 2007 podelila odličje sv. Cirila in Metoda.
V letu 2009 je praznovala 40-letnico koncertnega delovanja.
Po daljši bolezni je umrla 14. 1. 2018 v Ljubljani.
Vir: Wikipedia
Članek iz spletne strani Družina.si
Organistka in zborovodkinja
29. 4. 2007 | Ksenja Hočevar | Aktualno
Najvišje cerkveno odlikovanje sv. Cirila in Metoda »za neutrudno in veliko delo na področju cerkvene glasbe« je nadškof Alojz Uran podelil organistki in pevovodji Angeli Tomanič. »Z močno, globoko vero in ljubeznijo do cerkvene glasbe in orgel ter seveda svojim talentom je dala svojevrsten pečat Cerkvi na Slovenskem. V najtežjih časih polpretekle zgodovine je kljub političnim pritiskom vztrajala v svojem plemenitem poslanstvu,« so zapisali v utemeljitvi.
Za igranje na harmonij jo je navdušil župnik na Brezovici pri Ljubljani. Organistov po vojni ni bilo veliko, marsikdo, ki je imel redno službo, si ni več upal na kor. Angela Tomanič pa je bila še gimnazijka, tako je ob sobotah lahko redno vadila orgle na koru in vodila mladinski zbor. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bila – navdušena nad lepoto francoske in italijanske poezije – dobesedno »vržena v življenje«, kot pravi. Da bi šla poučevat, ni prišlo v poštev, saj ji poklic učiteljice ne bi dopuščal orglanja v cerkvi. Vedela je, da mora najti službo v kakšnem podjetju in se s tem izogniti izbiri v smislu: ali služba ali orgle. Prvo zaposlitev je dobila v Filmservisu, ki je imel prostore v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, kot tajnica, sicer pa »deklica za vse« – od tipkanja do prevajanja. Prizadelo jo je, kadar so v cerkvi proslavljali ali nazdravljali uspehe, zanjo je bilo to boleče, saj je čutila svetost prostora. Ob redni zaposlitvi je obiskovala tudi Srednjo glasbeno šolo, prof. Pavel Rančigaj pa jo je sprejel kot privatno učenko na orglah. Drugo službo je našla pri Cosmosu, v državo je takrat prihajal Renault. Ko jo je profesor Šivic na sprejemnem izpitu na Akademiji za glasbo vprašal, kakšno službo ima, je povedala, da »prodaja avtomobile«. »In kaj imata skupnega avtomobili in orgle?« ga je zanimalo. »Pedale!« je bil odgovor. Bila je sprejeta in leta 1969 je diplomirala pri profesorju Hubertu Bergantu. Posebnost je bil njen diplomski koncert na orglah v cerkvi sv. Jakoba – celo profesor Bergant je bil službeno odsoten! Vendar je Tomaničeva vztrajala, ljubezen do cerkvene glasbe je bila močnejša kot vsi pritiski. Vpisala se je še na podiplomski študij in bila prva, ki je študij orgel v Sloveniji končala tudi na podiplomski stopnji. Izpopolnjevala se je tudi na številnih mojstrskih tečajih po svetu (v Benetkah, na Dunaju, Millstattu, Gradcu …), za vse je v službi jemala redni ali neplačan dopust.
Ko je nadškof Pogačnik obnovil tako imenovani Orglarski tečaj na teološki fakulteti (naziv orglarska šola takrat še ni bil mogoč), je bila Angela Tomanič poleg prof. Trošta vodilni pedagog. Napisala in izdala je tri zvezke Šola za orgle, ki so še danes osnovno čtivo slušateljev orglarske šole. Zanimivo je, da je prvi in drugi zvezek Ministrstvo za šolstvo označilo kot »primerne za cerkvene orglarske šole«, za tretjega, ki je izšel že po osamosvojitvi, pa ni bilo več ovir, odobrili so ga kot »primernega za glasbene šole«. Danes se z veseljem ozre po slovenskih korih, kjer za orglami v večini sedijo »njeni učenci«.
Že tri desetletja Angela Tomanič kot organistka in zborovodkinja deluje v župniji sv. Kancijana in mučencev v Kranju. Ob prihodu v župnijo (pred tem je delovala devet let v župniji Vodice) je ustanovila mladinski zbor Škrjančki, šest let pozneje pa še komorni zbor Gallus. V instrumentalno skupino Capella Cantiani je združila glasbenike, ki spremljajo zbor v domači župnijski cerkvi in na številnih gostovanjih doma, v zamejstvu in v tujini. Sredi osemdesetih je sedem let vodila tudi župnijski mešani zbor. Ko je prišla leta 1977 v kranjsko župnijo, je hodila po mestu kot »tujka«. »Imela sem občutek, ko da sem v misijonih. Zdelo se mi je, da je okolje sovražno, ker gojim cerkveno glasbo. Od osamosvojitve pa se je vse spremenilo. Ljudje so me začeli prijazno pozdravljati, ogovarjati; preje pa se je zdelo, kot da bi se bali, da bi jih kdo videl, da govorijo z organistom,« se spominja Tomaničeva. Veličino in pomembnost njenega dela so zaznali tudi na občinski ravni in ji leta 1991 podelili veliko Prešernovo plaketo mestne občine Kranj.
Da ima kljub sedmim križem še vedno veliko volje, moči in novih zamisli, priča tudi otroški zborček Kancijanovi otroci, ki ga je ustanovila lani. »Z zbori, ki jih vodi, ohranja gospa Angela stare ljudske pesmi in skladbe, napisane v starih cerkvenih tonih, ki se drugače redko slišijo. Predvsem pa so zbori, ki jih vodi Tomaničeva, ‘valilnica’ za mnoge kranjske odrasle zbore,« pravi kranjski župnik Ivan Zidar.
»Kot organistka in zborovodkinja neprestano premišljujem, kaj bomo peli, kdaj bomo peli, ali bomo to zmogli, kakšen naj bo spored, da bo ustrezen, privlačen. Kot koncertantka se zavedam, da je treba vaditi, pripravljati program v skladu s svojimi željami in tudi v skladu z željami drugih. Kot pedagog moram biti vedno sveža, sposobna za prilagajanje. Ob vsaki skladbi, ob vsaki izvedbi je treba še marsikaj povedati. Gre torej za neprestano delo, ki se dopolnjuje. Stalno je treba igrati, študirati, poslušati, izvedbe med seboj primerjati. Glede na bogastvo literature in glede na možnosti interpretacije tu ni nikoli konca,« razlaga organistka, ki je posnela in v samozaložbi izdala ducat kaset in zgoščenk, na njih pa predstavlja orgle iz različnih slovenskih cerkva. Poleg tega je Tomaničeva urejala in vodila oddaje o cerkveni glasbi na 3. programu Radia Slovenija, za Radio Ognjišče in revijo Cerkveni glasbenik pa pripravila zakladnico besedil o orglah in cerkveni glasbi.
DODATNI VIR:
