Jubilejno leto p. Stanislava Škrabca na Kostanjevici
Slovenija | Tone Gorjup
V župnijski cerkvi na Kapeli oziroma na Kostanjevici v Novi Gorici s slovesno sveto mašo za pokojnega p. Stanislava Škrabca vstopajo v jubilejno Škrabčevo leto, saj bo 6. oktobra minilo sto let od njegove smrti. Na današnji dan leta 1844 rojeni jezikoslovec je na Kapeli živel več kot štirideset let, zato je njegovo ime še danes tesno povezano s tem samostanom. Po njem se med drugim imenuje tamkajšna bogata knjižnica.
Mašo za pokojnega Stanislava Škrabca daruje provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Škrabčev odbor, ki pripravlja celoletni program, s tem odpira jubilejno leto, s katerim želi osvetliti ne le njegovo jezikoslovno ampak tudi duhovniško delo. P. Stanislav Škrabec s krstnim imenom Anton, rojen 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici, je prišel na Kostanjevico leta 1873. Kot klasični filolog in jezikoslovec je bil določen za profesorja na interni frančiškanski gimnaziji, kjer je poučeval slovenščino, hrvaščino, nemščino, latinščino in grščino.
P. Stanislav Škrabec se je obenem posvečal jezikoslovju: od glasoslovja in nagalševanja do pravopisa in jezikovne politike. Desetletja je urejal Cvetje z vrtov svetega Frančiška in na platnicah objavljal jezikovne razprave. S tem je utrjeval normo slovenskega knjižnega jezika in poskrbel za poenotenje govorne izreke. Zavzemal se je tudi za uvajanje slovenščine v bogoslužje. Na Kostanjevici je ostal do leta 1915, ko se je moral zaradi bližine soške fronte umakniti v Ljubljano. Tam je 6. oktobra 1918 tudi umrl.Njegov prijatelj jezikoslovec in duhovnik Anton Breznik je o njem zapisal: “Skoraj neverjetno je, kako se je mogel v tako majhnih razmerah razviti v tako velikega učenjaka. Bil je najmodernejši slovenski jezikoslovec svoje dobe in velik reformator.”
