Kako drugačni so v luči starejših božično novoletni prazniki?

Slovenija | 28.12.2017, 07:29

Božični prazniki so danes bistveno bolj svetli in razkošni kot je bilo pred dobrimi 80. leti. V to smo se prepričali tudi ob obisku Doma sv. Katarine v Mengšu. Pred mikrofon smo povabili starejše sogovornike, ki so z nami delili spomine na sveti večer in izrekli novoletne želje.

Ko nas je v domu sprejela, na novega leta dan pred 85 leti rojena Lidija Rebolj, smo se počutili kot priti v spomine, ki so kot živa slika. Med pogovorom je bilo slišati valove Radia Ognjišče, ki ji, kot je dejala, pogosto krajšajo čas, posebej pa je med spomini omenila postavljanje jaslic: "Še v kasnejših letih se spominjaš kakšen je bil hlevček, kako je vse to izgledalo." Na božično drevo so šli piškoti, nič čokoladnega ni bilo vmes, a se je dogajalo tako kot danes, da sladko hitro izgine iz drevesa: "Moj brat jih pa je in jaz sem bila grda sestra in sem zatožila brata, ko je snemal dol piškote."

92-letna Marija Metoda Pahor se božiča v otroštvu spominja po topli peči, kostanjih in orehih, brez svetlečega okrasja, saj se, kot so nam sogovorniki položili večkrat na srce v domu, božič rodi v srcu. "Mi smo imeli doma božične drevesce iz brinja in spodaj papirnate jaslice."

Če danes namesto petja v domovih ob božiču slišimo zgoščenke, radio in televizijo, pa je pri Mileni Romšak bilo drugače. Peli so božične pesmi, molili, zadišalo pa je tudi po potici, ki pa ni bila tako samoumevna kot je danes. "Bili smo veseli, če se je spekla potica doma in da je bila dobra in da je bila potici podobna. In se spomnim, da smo tudi imeli mlečni kruh, ki se mu je reklo župnik in se je načel na Sv. tri kralje za živino."

Rosne oči naših sogovornikov so pričale o lepih spominih. Spominih, ki so še kako živi danes. Marta Jaklič, ki prihaja iz okolice Velikih Lašč se tako ob božiču spominja obilice snega ter prav tako potice: "Če kruha nismo imeli za božič je bila gotovo potica. Malo pšenične so prišparal in orehi so bili doma in je bila potica, bolj skromna."

Pri 91-letnem Ivanu Prijatelju, kjer je bilo devet otrok, so prav tako zvečer molili, najbolj presenečeni pa so bili, da se je po molitvi v dnevi sobi znašlo božično drevo: "In v tem času, ko smo mi molili se je znašlo božično drevesce z darovi v dnevni sobi, vse razsvetljeno... Kako sta to zrežirala... Ker nisem spraševal, mi še danes ni čisto jasno."

Redovnica sestra Cecilija Rode, tudi sestra kardinala Franca Rodeta, nam je prav tako zaupala, kako se spominja božiča. Poleg molitve ima v lepem spominu tudi blagoslov doma: "Molitev smo končali kleče pred jaslicami in peli smo. Prva pesem je bila Sveta noč. Mama je bila prav dobra pevka tako, da smo otroci vsi peli, kakor smo mogli in znali."

Tudi Brigita Mlakar živi v Domu sv. Katarine v Mengšu, ki pa nam je zaupala, da so med vojno namesto bonbonov v pisano blago zavili les, jaslice pa so izdelovali le pridni otroci: "Smo jih sami otroci izrezovali iz lesene vezane plošče. Na njen so bili nalepljeni pastirček ali ovčke in potem smo z malo žagico izrezovali te figure."

Bogati in dragoceni spomini, ki bi nas lahko nekoliko zbudili. Naj se božič rodi v nas in za ljudi okrog nas.