Dežman kritičen do ljubljanske občine, ki nasprotuje pokopu žrtev komunističnega režima
Stanje vojnih grobišč se pri nas žal še vedno dramatično razlikuje od zahodnih modelov. Da bo Slovenija sodila v ta kulturni krog mora zgraditi primerljive institucije in sistem raziskave, pokopov, urejanja in vzdrževanja grobov in vojnih grobišč. Tako je za Radio Ognjišče dejal predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, ki ga skrbi odnos posameznih lokalnih skupnosti, tudi ljubljanske občine do pokopa žrtev iz morišč.
"Klasičen nedavni primer je: Romske žrtve izkopane v Iški. Na prošnjo, da bi jih lahko pokopali v Ljubljani nam mestna uprava reče ne. Kako je mogoče, da ena mestna občina Ljubljana na vlogo državnega organa, se pravi komisije in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo po najemu groba na javnem pokopališču reče ne. Ker so ta razmerja po vsem nedorečena pomeni, da mi še kar živimo v samoupravljanju. Mi, če hočemo še naprej živeti v taki anarhiji, ki ni kavbojska, ampak je zelo komunajzarska pomeni, da je treba govoriti o teh zadevah," je dejal Dežman in dodal, da ne izsiljujejo rešitve ampak spomnil, da je že leta 2006 bil takšen zavod v načrtu.
Dežman je še dodal, da je pobuda za ustanovitev zavoda za vojna grobišča naletela na pozitiven odziv urada predsednika republike, s prošnjo po dodatnih podatkih pa se je odzvalo tudi ministrstvo za kulturo. Prihodnji mesec pa bodo predlog predstavili v poslanski skupini Nove Slovenije.
