Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk

Škof Štumpf: Očetovska ljubezen privablja življenje v nas

| 10.12.2017, 18:24

V Murski Soboti so v minulem tednu odprli nov drevored, poimenovan po reformatorju Martinu Lutru. Z novim sprehajališčem med evangeličansko cerkvijo in Trubarjevim drevoredom je tako povezana zgodovinska os med mestnim gradom in evangeličansko cerkvijo. Drevored so odprli župan Aleksander Jevšek ter škofa katoliške in evangeličanske cerkve Peter Štumpf in Geza Filo.

Filo je v nagovoru poudaril, da je poimenovanje velik prispevek za Mursko Soboto in spomin na reformacijo ter njene predstavnike, ki so veliko prispevali za utrjevanje jezika in razvoj kulture. "Med drugim je reformacija vsebovala močan impulz svobodi in razvoju mišljenja, ki je za vedno spremenil versko podobo Evrope. Ta impulz se je do današnjega dne razvil v enega temeljev sodobne družbe, svobodo veroizpovedi in prepričanja. Različne verske skupnosti pa prispevajo k verski pluralnosti naše družbe ter k ozračju svobodnega verovanja in mišljenja," je povedal škof Filo.

Škof Štumpf pa je župana med drugim pozval, naj občina čez dve leti podpre tudi projekte Katoliške cerkve ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, za kar so imeli največje zasluge katoliški duhovniki.

Več o tem pa v nagovoru škofa Štumpfa, ki ga objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, svetnice in svetniki Mestne občine Murska Sobota, škof Evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji mag. Geza Filo, častni škof mag. Geza Erniša, duhovnik evangeličanske cerkvene občine v Murski Soboti mag. Leon Novak ter evangeličanske duhovnice in duhovniki, stolni kaplan Goran Merica, spoštovane občanke in občani Murske Sobote ter prijatelji sv. Nikolaja in reformatorja Martina Luthra!

Danes je praznik sv. Nikolaja. Tudi množično obiskano »Miklošovo senje« nam govori o tem, da je sv. Nikolaj nebeški zavetnik Murske Sobote vsaj 800 let. Znana je legenda, da je Nikolaj zvedel za stisko obubožanega plemiča, ki bi moral zato, da bi se rešil smrti pred lakoto, svoje tri hčere prepustiti prostituciji. Nikolaj je tako ponoči trikrat zapored vrgel veliko vsoto denarja v očetovo hišo, da bi vse tri hčerke obvaroval pred to usodo. Ko se oče tretjo noč zbudi in tako spozna svojega dobrotnika ter hoče pred njim poklekniti, ga Nikolaj ustavi in zaprosi, naj nikomur nič ne pove.

Nikolaj želi delovati skrivaj. Tudi oče povečini skrbi za svoje otroke tako, da ti niti ne opazijo njegove ljubezni, ki osvobaja, varuje in opogumlja. Očetovska ljubezen nas izzove in privablja življenje v nas. Tako povsem ustreza podobi sv. Nikolaja, ki na svoj praznik obišče otroke, jim pokaže ogledalo njihovega življenja ter jih nato obdari z očetovskimi darovi. Lepa navada je, da se tudi odrasli na ta dan obdarujemo in drug drugemu posladkamo življenje ter tudi sami izkusimo nekaj sladkosti očetovske ljubezni živega Boga.

Ob 500-letnici Reformacije je sv. Nikolaj tudi tukaj v Murski Soboti pokazal na pomen ekumenske pozornosti in tako Mestna občina Murska Sobota na njegov praznik izroča v javno uporabo ploščad, ki se imenuje Drevored Martina Luthra. Obletnice torej lahko pomenijo priložnost za nove pridobitve, ki so v korist občank in občanov ter nas spominjajo in opominjajo na naše dedne časti.

Čez dve leti, torej 2019, bomo v Pomurju obhajali 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Takrat bodo tudi v Murski Soboti pomembna dogajanja. Prosim gospoda župana in mestno občino Murska Sobota za postavitev bronastega kipa sv. Nikolaja v Murski Soboti sredi krožišča iz bakovske strani, ki je tudi blizu katoliškega župnišča in stolnice.

Prav tako gospoda župana in mestno občino Murska Sobota prosim za pomoč pri ureditvi trga pred stolno cerkvijo sv. Nikolaja ter pomoč pri postavitvi na tem trgu spomenikov sv. Cirila in Metoda in doprsnih kipov slovenskih narodnih buditeljev, katoliških duhovnikov, ki so bili odločilni za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: tišinskega župnika in soboškega dekana dr. Francija Ivanocyja, urednika slovenskega katoliškega časopisja Jožefa Klekla st., rektorja ljubljanske univerze dr. Matije Slaviča, zgodovinarja dr. Franca Kovačiča ter soboškega župnika in generalnega vikarja za Prekmurje Ivana Jeriča.

Trg pred stolnico bi radi poimenovali po zavetniku soboške stolne cerkve sv. Nikolaju. Vse te pridobitve bi potem seveda blagoslovili na praznik sv. Nikolaja, 6. decembra 2019.

Menim, da bi tudi takšna obeležja v prometnem krožišču in pred soboško cerkvijo sv. Nikolaja pomenila povsem logično nadaljevanje urejevanja urbane podobe Murske Sobote, ki je zmeraj znala upoštevati različne verske danosti, ki mestu dajejo poseben značaj ekumenskega soglasja in sožitja, kar pa je poznano, spoštovano in celo občudovano v Sloveniji in daleč po svetu. Danes se v tej urbani pridobitvi veselimo evangeličanske tradicije. Moja velika želja je, da bi se čez dve leti veselili tudi urbane pridobitve katoliške tradicije.

Ob današnjem prazniku sv. Nikolaja in otvoritvi ploščadi Drevored Martina Luthra vsem občankam in občanom Murske Sobote želim sporočiti: Dobro je, da obstajate. Upajte si živeti svoje življenje. Zato bodite veseli. Naj vam bodo blagodejni prazniki sv. Nikolaja, božiča, Dneva samostojnosti in enotnosti ter prihajajočega novega leta 2018.

Mir in blagoslov naj bosta vedno z nami vsemi!

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...