Papež na praznik Gospodovega rojstva podelil blagoslov mestu in svetu
Svet
Vesoljna Cerkev se veseli rojstva Jezusa Kristusa. Papež Frančišek je na današnji božični praznik rimskemu mestu in vsemu svetu podelil blagoslov popolnega odpustka Urbi et Orbi. Nato je vsem zbranim na Trgu svetega Petra v Vatikanu in milijonom ljudi, ki so dogodek spremljali prek medijev zaželel, naj Odrešenikov prihod prenovi srca, prebudi željo po graditvi bolj bratske in solidarne prihodnosti ter prinese vsem veselje in upanje. Prav tako je vsem voščil blagoslovljen božič.
Papež Frančišek je svojo pozornost v božični poslanici najprej namenil betlehemskim pastirjem, ki so videli ponižno Odrešenikovo slavo. Prepoznali so znamenje, ki so jim ga naznanili angeli, in so počastili Dete. Te ponižne in čuječe ljudi je postavil za zgled vernim ljudem vseh časov, saj se ob Jezusovi skrivnosti pastirji ne spotikajo zaradi njegovega uboštva, ampak se, kakor Marija, zanašajo na Božjo Besedo in s preprostimi očmi zrejo njegovo slavo. Pred skrivnostjo Božje Besede, ki se je učlovečila, kristjani povsod po svetu izpovedujemo vero z besedami evangelista Janeza: "Videli smo njegovo slavo, slavo kakor Edinorojenega, ki prihaja od Očeta, polno milosti in resnice." (Jn 1,14) V nadaljevanju je sveti oče dejal: "Tudi danes, medtem ko po svetu vlečejo vetrovi vojne in ljudi še vedno uničuje že zastareli model človeškega, družbenega in okoljskega razvoja, nas Božič kliče k znamenju Deteta, da ga prepoznamo na obličju otrok, zlasti tistih, za katere, kakor za Jezusa, ni prostora v prenočišču." (Lk 2,7)
Papež Frančišek je nato nanizal številne kraje sveta, kjer otroci še danes doživljajo raznovrstne stiske. Začel je s tistimi na Bližnjem Vzhodu, ki trpijo zaradi zaostrovanja napetosti med Izraelci in Palestinci. Povabil je k molitvi, da bi med njimi prevladala odločenost za obnovitev dialoga in bi končno mogli priti do sporazumne rešitve. Ta naj bi omogočila sožitje dveh držav znotraj dogovorjenih in mednarodno priznanih meja. Za tem je sveti oče spomnil na obličja sirskih otrok, kjer so še sledi vojne, ter na otroke v Iraku, v katerih je Jezus še vedno ranjen in razdeljen zaradi sovraštva zadnjih petnajstih let. Pred očmi papeža Frančiška so se nato zvrstili še otroci iz Jemna, iz Južnega Sudana, Somalije, Burundija, Demokratične republike Kongo, Srednje-afriške republike in Nigerije. Ozrl se je še na korejske, venezuelske in ukrajinske otroke, ki si vsi želijo miru ter se spomnil prav tako otrok v Mjanmaru in Bangladešu, ki jih je pred kratkim srečal.
Ob koncu božične poslanice je omenil tudi stiske otrok, katerih starši nimajo dela in so v skrbeh za njihovo preživetje, kakor tudi tistih, ki so jim ukradli otroštvo s prezgodnjim trdim delom ali so celo postali žrtve trgovcev z ljudmi. Spomnil je, da Jezus dobro pozna človeško bolečino in povabil, naj naša srca ne bodo zaprta, kot so bile v božični noči za Jezusa zaprte betlehemske hiše.
