Maver o dveh plateh sprožitve sedmega člena pogodbe Evropske unije proti Poljski
| 22.12.2017, 08:18
Evropska komisija je predlagala sprožitev sedmega člena pogodbe Evropske unije proti Poljski zaradi očitnih tveganj resnih kršitev vladavine prava. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članici, ki krši temeljna evropska načela. V Bruslju ob tem izpostavljajo, da so 24 ur na dan še naprej na voljo za dialog s Poljsko. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je sporočilo, da gre za politično odločitev. Novi poljski premier Mateusz Marowiecki je stopil v bran pravosodni reformi, za katero unija meni, da obstaja tveganje kršitve vladavine prava. Za komentar smo vprašali publicista dr. Aleša Mavra.
Maver je uvodoma dejal, da se ob sprožitvi tako imenovane "jedrske bombe" proti Poljski počuti nelagodno in to zato, ker se boji, da se za tem ukrepom skriva predsodek zahodnoevropskih članih proti evropskemu vzhodu, katerega zgodovino in sedanji trenutek, kot so v zadnjih letih že velikokrat dokazali, slabo poznajo. "Če je skrajna posledice tega sedmega člena lahko odvzem glasovalnih pravic, potem se seveda človek boji, da je za tem tudi želja utišati ta srednjeevropski glas za katerega pa vendarle mislim, da je bil v zadnjih 13. letih od vstopa novih članic izjemno pozitiven, predvsem v zunanji politiki evropske unije in mislim, da lahko srednja Evropa Evropski uniji danes veliko pove in jo naredi tudi boljšo."
A Maver ob tem dodaja drugi pomislek, to pa je, da ne razume povsem teh radikalnih sprememb. "Vendarle tudi nekatere komponente poljske pravosodne reforme vzbujajo nelagodje, predvsem se človek sprašuje ali je res potrebno tako radikalno "sfriziranje" nekaterih organov pravosodne veje oblasti, saj vendarle na poljskem nimamo tako kot v Sloveniji opravka z neko dolgotrajno aboniranostjo postkomunistične politične opcije na oblasti. V tem primeru bi bilo razumljivo, da bi bili potrebni tako radikalni ukrepi," je dejal Maver in dodal, da je imela Poljska zelo veliko demokratičnih menjav oblasti od leta 1989 naprej in zato ta radikalizem vendarle vzbuja nelagodje. "Zdi se mi, da gre vendarle za bolj željo trenutne vladajoče opcije, ki pa seveda ne more veljati za edino glasnico demokratične poljske, da podaljša svojo oblat. Tehtanje med tema dvema pomislekoma je tudi zame težavno," je povedal.
