V Bruslju vrh vzhodnega partnerstva in EU
Evropska Unija Petra Stopar
V Bruslju se sestajajo voditelji članic Evropske unije in šestih vzhodnih sosed, nekdanjih sovjetskih republik. Od vzpostavitve t. i. partnerstva leta 2009 je temeljna ovira pri poglabljanju odnosov evropskega vzhoda z unijo Rusija, ki želi ohraniti vpliv v regiji. Ob robu zasedanja se bosta sestala tudi britanska premierka Theresa May in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, da preverita napredek pogajanj o brexitu.
Da »današnji vrh EU in vzhodnih držav ni širitveni ali pridružitveni,« je bil ob prihodu na srečanje jasen predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Voditelji razpravljajo o načrtu 20 konkretnih projektov do leta 2020, ki naj bi prinesli oprijemljive koristi državljanom Ukrajine, Gruzije, Moldavije, Armenije, Azerbajdžana in Belorusije, oblastem pa pomagali v boju proti korupciji in izvajanju reform.
A srečanje poteka v senci vojne v Ukrajini, ki je glavno jabolko spora med Rusijo in Evropsko unijo. »Še posebej pomembno se mi zdi, da se bom z ukrajinskim predsednikom Porošenkom pogovarjala o konfliktu z Rusijo in preučila možnosti za vsaj majhne korake pri reševanju tega zelo težkega vprašanja,« je nakazala nemška kanclerka Angela Merkel. Tudi britanska premierka je ob prihodu na vrh opozorila, da morajo imeti »odprte oči za dejanja sovražnih držav, kot je Rusija, ki grozijo potencialni rasti vzhodne soseščine in skušajo uničiti našo skupno moč«.
Na konkretna vprašanja medijev o izstopnih pogajanjih pa ni želela odgovarjati. Ko jo je eden od novinarjev prosil za pojasnilo o neuradnih namigovanjih, da naj bi unija od Velike Britanije zahtevala dobrih 22 milijard evrov plačila za brexit ali da naj bi se ta znesek celo podvojil, je le dejala: »Danes se bom sestala s predsednikom Tuskom, s katerim se bova pogovarjala o pogajanjih, ki so pozitivna.« Medijev ni želela seznanjati niti s potekom dogovorov o vprašanju irske meje ali pravic državljanov. Tudi Juncker ni bil preveč zgovoren: »Premiki so. Ne vem, v katero smer, a upam, da v pravo.«
Odmeva neudeležba beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je bil na vrh povabljen prvič. Pred tem vabil ni prejemal, ker je bil na kazenskem seznamu, lani pa je EU sankcije proti njemu odpravila. Je pa zato v Bruslju beloruski zunanji minister Vladimir Makej, ki o položaju v regiji meni: »Belorusija je med dvema velikima ognjema, Rusijo in EU. Radi bi, da ti dve tekmici presežeta retoriko konfrontacije.« Vodja beloruske diplomacije pričakuje od tega vrha jasno sliko koristi partnerstva za običajne ljudi.
Slovenski premier Miro Cerar ima danes v Bruslju predvideno vljudnostno dvostransko srečanje z moldavskim premierjem Pavlom Filipom. Pogovori s hrvaškim premiejem Andrejem Plenkovićem niso predvideni.
