Nemčija v politični krizi

Svet | 20.11.2017, 14:36 Andrej Šinko

V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med sestrskima krščansko demokratskima strankama, liberalci in Zelenimi. Nemška kanclerka in mandatarka Angela Merkel se je v zvezi s tem sestala s predsednikom države, prav tako pa so potekali pogovori znotraj strank. Nemčijo zdaj najverjetneje čaka manjšinska vlada ali predčasne volitve.

Pogajanja o jamajški koaliciji so propadla, ko so ponoči liberalci nepričakovano zapustili uvodne pogovore. »Ne bomo razočarali volivk in volivcev, tako da podpremo politiko, ki jo zavračamo že v osnovi. Bolje je, da ne vladaš, kot če to počneš v laži,« je dejal predstavnik nemških svobodnih demokratov Christian Lindner.

Nemška kanclerka Angela Merkel obžaluje propad uvodnih pogovorov, a hkrati obljublja, da bo storila vse, da bo Nemčija premagala trenutno politično krizo. »Kot kanclerka bom storila vse, da bo država dobro prebrodila to težavno obdobje,« je pojasnila in dodala, da obžaluje, da z FDP niso našli skupne rešitve.

Predsednik nemške krščansko-socialne unije Horst Seehofer je menil celo, da so zelo blizu dogovora. »Prepričan sem bil, da bomo do konca dneva sprejeli sklepe za oblikovanje vlade, ki bi jih predstavili strankam,« je pojasnil.

Nemški Zeleni so v odzivu dejali, da je propad uvodnih koalicijskih pogovorov velik udarec za že izpogajane kompromise glede boja proti podnebnim spremembam, nemška Levica pa je zahtevala predčasne volitve.

Predstavniki Katoliške Cerkve v Nemčiji so se na propad pogajanj o oblikovanju jamajške koalicije različno odzvali. Predsednik Nemške Karitas, Peter Neher, je razočaran. Upa, da se stranke zavedajo svoje odgovornosti in da bo vendarle prišlo do oblikovanja koalicije.

Razočarana je tudi katoliška zveza družin, saj meni, da bi jamajška koalicija lahko nekaj naredila za dobro družine. Po njenem mnenju so sedaj načrti za zvišanje otroških dodatkov in v zvezi s pokojninami žensk zaradi materinstva potisnjeni daleč v prihodnost. Osrednji odbor nemških katoličanov pa poziva k pogumu, zaupanju in spoštovanju do vseh možnih koalicijskih partnerjev. Znani evangeličanski moralni teolog Peter Dabrock je medtem dejal, da so doslej blokade prihajale z obrobja demokratičnega spektra, zato je stranke posvaril pred takim odnosom nepripravljenosti za kompromise.

Kako do predčasnih volitev?

Pot do predčasnih volitev je zapletena, saj mora predsednik države najprej predlagati kanclerja, ki ga mora potrditi polovica vseh poslancev spodnjega doma parlamenta. Če predsednikov predlog ne dobi zadostne podpore, nastopi druga faza volitev kanclerja. Bundestag mora kanclerja izvoliti v dveh tednih z absolutno večino, pri čemer število poskusov in kandidatov ni omejeno, določen je le dvotedenski rok.

Če v tem času kancler ni potrjen, se začne tretja faza, v kateri za izvolitev zadostuje relativna večina in izbran je tisti, ki med vsemi dobi največ glasov. V tem primeru ga lahko predsednik države imenuje za kanclerja manjšinske vlade ali razpusti parlament, čemur morajo v 60 dneh slediti predčasne volitve.

Druga možnost je manjšinska vlada, ki je v Nemčiji po volitvah niso še nikoli oblikovali, med drugim tudi zato, ker je precej tvegana. Pri vsakem glasovanju v parlamentu bi namreč potrebovala tudi glasove opozicijskih strank.