Papež kmalu v Mjanmar in Bangladeš

Svet 18. 11. 2017, 10:02 Marjana Debevec

Papež Frančišek prihodnjo nedeljo odhaja na svoje 21. mednarodno potovanje, ki ga bo vodilo v Mjanmar in Bangladeš. Nadškof v Yangonu v Mjanmaru, kardinal Charles Bo, je ob tej priložnosti v izjavi za javnost obsodil sovražni govor, izrazil je upanje v prihodnost miru in blaginje za mlade rodove Mjanmara ter podprl pobudo vlade za razrešitev humanitarne krize in etičnih napetosti v pokrajini Rakhine.

Zahodni del zvezne države Rakhine je eden izmed najrevnejših v Mjanmaru in je že dolgo prizorišče verskih konfliktov med budistično večino in muslimansko manjšino Rohinga.

Kardinal Bo je pozdravil prizadevanja vlade za ustanovitev preiskovalne komisije, poudaril pa je, da vera ni razlog za tamkajšnji konflikt. Naštel je tudi splošne izzive Mjanmara.

To so revščina večine državljanov, trpljenje milijonov mladih, ki so v sosednjih državah obravnavani kot sodobni sužnji, saj opravljajo nevarna dela; mamila na obmejnih območjih. Verske voditelje je pozval k moralni odgovornosti. »Nobena religija ne zagovarja sovražnega govora,« je zapisal kardinal in državljane pozval, naj sledijo poti sprave in narodne enotnosti.

Geslo papeževega obiska v Mjanmaru je Ljubezen in mir. V Bangladešu, kjer svetega očeta pričakujejo od 30. novembra do 2. decembra, pa bo geslo obiska Sožitje in mir.

Sodelovanje za skupno dobro

Radio Vatikan je objavil video sporočilo, ki ga je papež Frančišek namenil mjanmarskemu ljudstvu pred apostolskim potovanjem v to deželo. V njem pravi takole:

»Prihajam oznanit evangelij Jezusa Kristusa, sporočilo sprave, odpuščanja in miru. Z obiskom želim potrditi katoliško skupnost v Mjanmaru v njeni veri v Boga ter v njenem pričevanju evangelija, ki uči o dostojanstvu vsakega moškega in ženske ter od nas zahteva, da odpremo svoje srce za druge, še posebej za revne in pomoči potrebne.

Istočasno pa želim obiskati narod v duhu spoštovanja in spodbude za vsakršno prizadevanje pri ustvarjanju soglasja ter sodelovanja pri služenju za skupno dobro. Živimo namreč v času, v katerem tako verniki kot ljudje dobre volje vedno volj čutijo potrebo po rasti v medsebojnem razumevanju in spoštovanju ter v podpiranju drug drugega kot pripadniki ene človeške družine. Saj smo vsi Božji otroci.

Vem, da jih v Mjanmaru veliko dela pri pripravi mojega obiska, za to se jim zahvaljujem. Vsakega prosim, naj moli, da bodo dnevi, ko bom med vami, vir upanja in spodbude za vse. Nad vas in nad vaše družine kličem Božji blagoslov veselja in miru! Na skorajšnje snidenje!«