Voditelji Evropske unije na vrhu razglasili evropski steber socialnih pravic
Svet Andrej Šinko
Voditelji članic Evropske unije so se prvič po dvajsetih letih v Göteborgu na Švedskem zbrali na vrhu o socialnih temah. S srečanjem želijo pomiriti skrbi državljanov in okrepiti zaupanje v Evropsko unijo, podpisali pa so tudi listino o evropskem stebru socialnih pravic. Ta opredeljuje dvajset načel in pravic, na primer pravico do kakovostnega izobraževanja in ustreznih delovnih pogojev, enakost žensk in moških, pravico do poštenega plačila in tudi pravico do ustreznega minimalnega dohodka.
Evropska unija je bila v preteklem obdobju soočena z izzivi, ki so povzročili zaskrbljenost ljudi in okrepili nezaupanje v politične odločitve. Švedski premier Stefan Löfven, ki je gostitelj srečanja, zato meni, da je rešitev v tem, da se ljudi postavi na prvo mesto. »Reševanje problemov neenakosti, brezposelnosti, nepoštenih praks ni samo moralno pravilno, ampak je pametno, saj bo vzpodbudilo produktivnost in okrepilo gospodarstvo. Osredotočiti se moramo na dostojna delovna mesta in rast. Izboljšati moramo dostop do trga dela, da lahko zaposlimo še več ljudi, zagotovimo dostojne delovne pogoje in naredimo konec nepoštenim praksam,« je pojasnil.
Sopobudnik socialnega vrha, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je priznal problem visokoletečih političnih obljub, ki niso uresničene. Ob tem pa se je pohvalil z uspehi voditeljev v Evropski uniji. »Smo v času, ko ima Evropa veter v jadrih. Politično se stvari obračajo na bolje. Mislim, da bi nas to moralo veseliti. Uspelo nam je ustvariti 9 milijonov delovnih mest. Zasluge ne gredo komisiji, ampak če bi bilo toliko delovnih mest manj bi bila kriva komisija. Do leta 2019 želimo ustvariti še 13 milijonov delovnih mest. Zaposlovanje je na najvišji ravni od leta 2008,« je dejal.
Na vrhu je sicer bila podpisana tudi listina o evropskem stebru socialnih pravic. Podpise so prispevali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in estonski premier Jüri Ratas v imenu predsedujoče države Svetu Evropske unije. Juncker ob tem upa, da bo sledilo sprejetje konkretnih zakonodajnih aktov.
V ospredju srečanja pa je bil tudi projekt Erasmus plus, voditelji pa naj bi se dotaknili tudi vloge izobraževanja in kulture pri soočanju z izzivi socialnih razlik, digitalizacije, lažnih novic, populizma in ksenofobije.
