Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Molitve na pokopališču Pod hrastom (foto: SD Planica, Melbourne)
Molitve na pokopališču Pod hrastom

Novice iz Melbourna

Slovenci po svetu | 15.11.2017, 10:39 Matjaž Merljak

Lepo je in srečni smo, da doživljamo letne čase vsak na svojem delu sveta, kakor nam je na koledarju zapisano. Letos se nimamo kaj hvaliti z vremenskimi spremembami. Pomlad je zaznamovana po cvetju evkalipta, zgodnjem cvetju sadnih dreves in drugega cvetja po vrtovih, veter z dežjem pa je v nekaj tednih skrajšal to namišljeno lepoto. Upajmo, da nam bo poletje s prvim decembrom dalje bolj naklonjeno in z vsemi našimi željami izgubljeno dobroto narave.

Mesto Melbourne se je tudi letos predstavilo in uspelo na prvem mestu na svetu. Kaj je naše mišljenje? Večina mest širom sveta narašča po številu prebivalcev, večjih življenjskih potreb in zaposlitve. V našem primeru se v Melbournu na veliko gradijo predmestja, nove ceste, železniške postaje, mostovi in samo mesto se širi kot še nikoli. Na podeželju uspevajo vinogradi, žitna polja in v veliki meri se kmetje ukvarjajo z živino. Tovarne avtomobilov so se zaprle, delavci pa so se usmerili v različne panoge njihovih potreb. Velika večina slovenskih rojakov smo torej že tudi v predzadnjem ali zadnjem krogu življenja. Počasi uživamo v udobju, katerega smo si s trdim delom in žulji zaslužili. Naša mladina in njihove družine v veliki večini kar lepo napredujejo, tudi oni se zavedajo, kaj so in kako gledati na prihodnost.

Kaj pa slovenska skupnost? Še vedno uživamo, tu pa tam se še tudi srečujemo, vse manj pa se udeležujemo plesnih zabav. Prvo in najstarejše društvo - SD Melbourne se je po dolgem času predalo v oskrbo drugi družbi. Od časa do časa se rojaki še vedno z veseljem zbirajo na tistem prijetnem gričku. Tudi v tem času spomina pokojnih se na mirnem delu pred poslopjem društva zberejo člani in prijatelji pri Marijini kapelici, poklonijo, zmolijo in zapojejo skupaj s patrom Cirilom Božičem. Po opravljenem srečanju si v zahvalo nazdravijo in kasneje obiščejo še bližnje grobove svojcev.

Pokojni člani SD Planica Melbourne
Pokojni člani SD Planica Melbourne © SD Planica, Melbourne
Na slov. društvu »Planica« so pripravili pobožnost 29. oktobra ob 2.30 popoldne. Oder je bil temu primerno okrašen in pripravljen s svečkami in tablo pokojnih, katero število naglo narašča. Kakor vse povsod mladina kaj dosti ne prisostvuje, vendar pa moramo biti zadovoljni, kar imamo. Sv. mašo je v ta namen spet daroval pater Ciril Božič s pomočjo misijonarke Marije Anžič. Po končanem obredu se svojci in prijatelji, ki imajo svoje najdražje že na pokopališču v Springvale, z avtomobili odpeljejo kot že vsa leta pred tem, zberejo pod istim hrastom in zmolijo skupaj s p. Cirilom Božičem rožni venec.

Tudi pri S.D. Jadran, pri članih slovenskega kluba v St. Albansu in v oddaljenem Geelongu, kjer bo zadnja sv. maša v nedeljo 12. nov. v društvu Ivana Cankarja ob 11.30. Zelo smo ponosni, da lahko s to ljubeznijo in molitvijo v domačem jeziku posvetimo svoj čas dragim pokojnim na tem koncu sveta.

Molitve na pokopališču Pod hrastom
Molitve na pokopališču Pod hrastom © SD Planica, Melbourne

Veliko večja udeležba je torej v samem Verskem središču v Kew. Pater Ciril Božič in misijonarka Marija Anžič, vedno polagata zelo veliko skrb pri udeležbi in samemu namenu tega praznika. Tudi vsa slovenska skupnost, katera je raztresena po vsem mestu in okolici, se zavedamo, da smo vsi, kateri se zbiramo leta in leta v slov. skupnosti, že trdno povezani in poznamo drug drugega 50 let in več, zato je še tem bolj boleče ob izgubi dragega prijatelja ali znanca.

Verjetno pa nismo edini, da smo zgubili mladino in družine. Nikjer v nobenem slovenskem društvu se ne udejstvujejo niti prihajajo na domače zabave, kaj šele kakšnega dela, katerega smo bili mi navajeni. Način življenja v teh časih je seveda že speljan vendar na popolnoma drugačno pot, katerega pa mi vsaj do sedaj bolj malo poznamo. Postaja vedno večja vrzel, morali jo bomo ali sprejeti ali se na način sprijazniti, kar nam sledi.

Versko središče v Kewju, Melbourne, Avstralija
Versko središče v Kewju, Melbourne, Avstralija © Spletna stran slovenske misije v Kewju

Upam, da vsi tisti, ki danes vse to poslušate, sprejmete našo trdno ljubezen, ki jo še vedno po tolikih letih nosimo v svojih srcih - navade iz domačega ognjišča, ki bodo ostala z nami do konca našega življenja. Ja, Slovenija nam je zapustila tiso drugačnost, tisto preprosto in skromno ljubezen, katero poznamo samo tisti, ki smo si jo morali vsak na svoj težki način zaslužiti.

Poslušamo in beremo življenje zdajšnjega, modernega časa! Srečujete se z različnimi dogodki doma in po svetu! Kakorkoli, ozrite se na prehojeno pot vsakega posameznika, kmeta, delavcev širom Slovenije, kako se vsak na svoj način trudi za boljši jutri. Koliko država nudi mladini, koliko mladih za tem potuje drugam, pri čem je vzrok? Ja, Slovenija je čudovita dežela,s amo od lepote se ne bo dalo živeti. Želim Vam - novemu vodstvu - za čim boljšo bodočnost in kakor pravijo — v slogi je moč!!

Slovenci po svetu
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...