V DZ o slovenščini v Kanalski dolini
Slovenci po svetu | 10.11.2017, 13:47 Matjaž Merljak
Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v četrtek, 9. novembra 2017, obravnavala financiranje poučevanja slovenščine v Kanalski dolini. Na seji so prevladovali pozivi k sistemski ureditvi, slišati je bilo tudi opozorila, da je v prvi vrsti za to zadolžena Italija.
Komisija je na nujni seji, sklicani na predlog poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov (NSi), soglasno sprejela sklep, v katerem slovenski vladi oziroma ministrstvu za zunanje zadeve priporoča, da podpre Slovence v Kanalski dolini in da v najkrajšem možnem času diplomatsko ukrepa.
Kot je še sprejela komisija v sklepu, za katerega je glasovalo 11 članov komisije in nihče proti, smernice oblikuje urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in v sodelovanju z avtohtono slovensko narodno skupnostjo v Italiji. Zavzeli so se za sistemsko ureditev izvajanja in financiranja pouka slovenskega jezika v Kanalski dolini.
Da gre pri financiranju slovenskega jezika v Kanalski dolini za zapleteno vprašanje so na seji poudarili tako predlagatelji kot predstavniki slovenske vlade in slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Rudi Pavšič je opozoril, da bi morali starši dati pobudo za poučevanje slovenskega jezika v Kanalski dolini in jo nasloviti na šolski deželni urad. To se do danes ni zgodilo. Napovedal je tudi skorajšnji sestanek skupnega šolskega omizja o poučevanju slovenskega jezika v Kanalski in Terski dolini ter Reziji. Sama dežela po besedah Pavšiča sicer nima bistvene vloge, pač pa italijansko ministrstvo za šolstvo v Rimu in starši.
Generalna direktorica za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo Sabina Stadler je prav tako podprla nujnost dolgoročne rešitve in sistemski pristop za učenje slovenskega jezika. Državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandra Pevec je opozorila, da mora biti sistemska rešitev primerna za vse, ki živijo v Kanalski dolini, in v soglasju z manjšino, ki tam živi.
Franc Trček (Levica) je menil, da je za narodno skupnost najprej potrebna gospodarska podstat, bi pa sam zaradi zapletov pri financiranju pouka slovenščine v Kanalski dolini poklical na pogovor italijanskega veleposlanika v Sloveniji, prav tako bi ga tudi povabil na sejo komisije.
Seja komisije je danes potekala prav na dan, ko se je na delovnem obisku v Italiji mudil zunanji minister Karl Erjavec. O omenjeni temi naj bi se prav tako prihodnji teden pogovarjala minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in italijanskim deželnim odbornikom za kulturo Giannijem Torrentijem. Njuno srečanje je predvideno 14. novembra na Brdu pri Kranju.
V Kanalski dolini je okoli 250 otrok v vrtcih in osnovnih šolah v novem šolskem letu ostalo brez pouka slovenščine, ker dežela Furlanija - Julijska krajina ni dodelila finančnih sredstev za pouk slovenščine v preteklem šolskem letu na šolah v Ukvah, Žabnicah in Trbižu. Šlo je za okoli 16.000 evrov, ki jih niso odobrili, ker naj slovenska manjšina ne bi imela strategije, kako urediti poučevanje slovenščine v Kanalski dolini.
Žmavc in predstavniki slovenske manjšine v Italiji so nato konec septembra na pogovorih v Ovčji vasi našli rešitev, ki je omogočila takojšen začetek pouka slovenščine v Kanalski dolini.
V Kanalski dolini, ki leži na italijanski strani tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, živi približno 9000 ljudi. Leta 1976 so tam dobili tečaj slovenskega knjižnega jezika in slovenskega glasbenega pouka. Leta 1997 je vrata odprlo tudi Slovensko kulturno središče Planika.
V dolini danes živijo večinoma Italijani, poleg njih tudi Furlani ter po nekaterih podatkih 20 odstotkov Slovencev ter nemško govorečih prebivalcev.
(vir: STA)
