Razširjeni del javnega programa zasebnih osnovnih šol bo očitno ostal brez sredstev
Slovenija |
Pristojni parlamentarni odbor je pripravil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Po njej bi bil obvezni del javnega programa v zasebnih šolah financiran stoodstotno, razširjeni del prav tako javnega programa bi ostal brez sredstev. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da bi bila takšna rešitev lahko ustavno sporna, a so poslanci to preslišali.
Še enkrat spomnimo. Država javni program v zasebnih osnovnih šolah trenutno financira v višini 85 odstotkov. Ustavno sodišče je odločilo, da ga mora financirati enako kot v javnih osnovnih šolah, torej v celoti. Ker se javni program deli na obveznega in razširjenega, so v DeSUS predlagali, da bi bil prvi financiran stoodstotno, za drugega država ne bi namenjala sredstev. "Manjši del financiranja bo predvsem pomenil večjo neenakost za družine oziroma otroke iz finančno šibkejših družin, saj si bodo to težje privoščile," je prepričan ravnatelj osnovne šole montessori Pavel Demšar.
V SMC so rešitev DeSUS podprli, saj si ustavno odločbo razlagajo tako, da je treba obvezni javni program financirati v celoti, medtem ko je razširjeni javni program v prosti presoji zakonodajalca. A slišali so, da ustavno sodišče ni imelo v mislih razširjenega javnega programa, v katerega med drugim sodijo dopolnilni pouk, podaljšano bivanje in učna, kar morajo vse osnovne šole ponuditi obvezno, ampak je imelo v mislih razširjeni nejavni program, ki je specifika vsake posamezne šole in ga država že zdaj ne financira. "Mislim, da je to največji kamen spotike. Pravzaprav ne vemo, o čem se pogovarjamo," je menila Jelka Godec iz SDS. "Opozorila bi, da bi bil amandma poslanske skupine DeSUS lahko sporen z vidika varstva načela zaupanja v pravo iz drugega člena ustave, ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala, to je poslabšala brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Če namreč držijo navedbe vabljenih na odbor, bo amandma poslabšal pravni položaj pobudnikov iz odločbe ustavnega sodišča," je pojasnila predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora Katja Triller Vrtovec. K premisleku o posledicah je pozvala predsednica NSi Ljudmila Novak. "Ali boste po tej sramoti, ki ste se jo šli s spreminjanjem ustave, naredili še drugo sramoto in še drugi udarec vsem staršem in vsem šoloobveznim otrokom," je vprašala.
Ker je bila rešitev DeSUS kljub vsemu izglasovana, so poslanci SDS in NSi nadaljnje odločanje obstruirali. Besedilo novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bilo na koncu vseeno v celoti potrjeno, državni zbor bo o njem odločal že na decembrski seji. "Treba bo spet nadaljevati vso zgodbo in se očitno še enkrat obrniti na ustavno sodišče ter vprašati, kaj je mislilo, ko je izdalo ustavno odločbo," je bil na včerajšnji novinarski konferenci Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci jasen moralni teolog Ivan Štuhec.
