Brezjanski pogovori 2017: Marijin jubilej
Slovenija Tone Gorjup
Pri frančiškanih na Brezjah so konec tedna pripravili Brezjanske pogovore 2017 z naslovom „Marijin jubilej“. Mednarodna Marijanska papeška akademija in Frančiškanski Marijanski center Slovenije sta tokrat v središče postavila 110. obletnico kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, ki je srce njene bazilike na Brezjah. O njej so pregovorili različni predavatelji od teologov do umetnostnih zgodovinarjev.
Udeleženci so se najprej zbrali v baziliki in se s petimi litanijami Matere Božje priporočili Mariji Pomagaj. Srečanje se je nadaljevalo v dvorani nad zakristijo, kjer je zbrane pozdravil gvardijan in rektor svetišča dr. p. Robert Bahčič. Med drugim je spomnil, da na Brezjah poleg 110. obletnice kronanja obhajajo še vrsto drugih obletnic. Iz vseh pa odsevata globoka vera in zaupanje v Marijo Pomagaj. V imenu radovljiške občine je na kratko spregovoril podžupan dr. Miran Rems. Zadnja leta je redni obiskovalec Brezjanskih pogovorov apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz. Ob Brezjanski Mariji je spomnil še na druge jubileje: od stoletnice prikazovanj v Fatimi do 300. obletnice kronanja milostne podobe na Sveti Gori in Čestohovi na Poljskem. Po njegovih besedah je Marija kronana, ker izhaja iz kraljevega rodu, iz Davidovega rodu. Kronana je ker je Mati Kristusa Kralja. Nekaj besed je namenil tudi nedavnemu srečanju s papežem Frančiškom, ki ga je obiskal v Rimu.
V študijski del Brezjanskih pogovorov nas je uvedel igralec Pavle Ravnohrib z verzi iz Legende o Mariji Pomagaj, ki jo je napisal Joža Lovrenčič. Dr. p. Silvin Krajnc, pred leti tudi gvardijan na Brezjah, je spregovoril o vsebini in pomenu kronanja svetih podob s poudarkom na Mariji. Pri tem je izhajal iz Svetega pisma, cerkvenega učiteljstva, čaščenja Marije v liturgiji in upodabljajoče umetnosti skozi zgodovino, iz katere zrcali svojevrstna mariologija. Kot je poudaril, je s krono ozaljšanja podoba Marije povabilo kristjanom, naj v ponižnosti srca kot Marija sprejemamo Jezusa kot Odrešenika in priznavajo Boga kot Očeta in Stvarnika. Marija si je krono zaslužila predvsem s svojim življenjem, ki je bilo prežeto z ljubeznijo in služenjem. Omenil je tudi pogoje, pod katerimi je lahko Marijina podoba slovesno okronana. Pri tem je p. Silvin Krajnc spomnil, da imata na primer Svetogorska Kraljica in Marija Pomagaj umetniško vrednost, zgodovinsko ozadje, ljudje ju častijo in se jima priporočajo ter sta čudodelni. Prva je prejela krono leta 1717, druga leta 1907.
Zgodovinar dr. Damir Globočnik je predstavil okoliščine, ki so pripeljale do pobude za kronanje milostne podobe ter cerkvene predpise in potek liturgičnega obreda ob tej priložnosti. Spomnil je na druge kronane Marijine podobe na Slovenskem. Zatem pa podrobno opisal, kaj se je na Brezjah dogajalo 1. septembra 1907, ko je škof Jeglič kronal Marijo Pomagaj. Fotografija samega kronanja ne obstaja, je pa fotograf ujel del množice, ki se v procesiji vije skozi vas. Damir Globočnik je spomnil še na odmev dogodka v takratnih časopisi in poudaril, da je bila medijska krajina takrat celo bolj razdeljena kot danes.
Umetnosta zgodovinarka dr. Ana Lavrič se je ustavila pri svetnikih na oltarju Marije Pomagaj. V kapeli, kjer je milostna podoba z bogato okrašenim okvirjem, ki zapira oltarno steno (delo Maksa Berganta iz Kamnika), je do leta 1954 stal lesen oltar z Marijino sliko v sredini in štirimi kipi ob njej. Na eni in drugi strani slike sta bila sv. Joahim in sv. Ana, v zunanjem paru pa sv. Valentin in sv. Rok. Gre za postavitev, ki se pri nas pa tudi drugod po svetu ohranja skozi stoletja, pa naj gre za oltarje ali stensko slikarstvo. Ana Lavrič je osvetlila upodobitve teh svetnikov v slovenski likovni umetnosti, njihovo hierarhično razporeditev in atribute, ki so jim lastni.
Zgodovinar in muzealec dr. Jože Dežman je v svojem predavanju opozoril na bogastvo podobic z milostno podobo Marije Pomagaj. Za izhodišče je vzel knjigo Jane Cvetko „Marija Pomagaj, Brezje: Razglednice in podobice skozi čas“. Dežman, ki se že vrsto let posveča votivom in zapisom romarjev v romarskih knjigah, je skušal ugotoviti, ali se da o podobicah povedati kaj več, kot je to storila Cvetkova. Skušal je najti čimveč podobic Marije Pomagaj in jih zbral več kot 700. Udeleženi Brezjanskih pogovorov jih je s pomočjo projekcije tudi pokazal. Razvrstil jih je kronološko ( pred kronanjem in kronano Marijo pomagaj) in po drugih značilnostih (slovenske, dvojezične, črnobele, barvne, podobice z okvirji …) Zanimalo ga je, kaj je zapisano oziroma natisnjeno na zadnji strani, česar se Cvetkova ni dotaknila. Ne nazadnje bogastvo podobic dokazuje, da smo Slovenci močno prisotni v kakovostni evropski likovni in tiskarski ustvarjalnosti.
Glasbeno kuliso sta Brezjanskim pogovorom dala brat in sestra Ana in Borut Zupan, ki sta predstavila nekaj najbolj značilnih pesmi oziroma skladb, prirejenih za čelo in klavir, ki so bolj ali manj povezane z Marijo Pomagaj. Srečanje je sklenil predsednik Frančiškanskega Marijanskega centra dr. p. Leopold Grčar s pričevanjem o fantu iz Tržiča, vojaku v nemški vojski, ki mu je Marija Pomagaj na zahodni fronti rešila življenje in zahvalo vsem sodelujočim.
Audio posnetke je prispeval p. Ivan Rampre.
