DZ o interpelaciji pravosodnega ministra Klemenčiča
Politika | 17.11.2017, 15:32 Petra Stopar
Državni zbor razpravlja o vloženi interpelaciji zoper ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. V SDS so interpelacijo vložili zaradi zavajanja javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primeru suma pranja iranskega denarja prek NLB ter izgube zaupanja v pravosodje in ministra. Razprava se bo zavlekla v večer, saj je zanjo načrtovanih skoraj 13 ur.
Poslanec SDS Branko Grims je ob predstavitvi argumentov predlagateljev interpelacije poudaril, da bi moral Klemenčič že zaradi objektivne odgovornosti za uničenje dokazov zoper ljubljanskega župana Zorana Jankoviča sam odstopiti. Pokazalo se je, da pravosodni sistem kot celota ne deluje, kot bi moral, »da imamo državljane prvega in drugega reda torej, kjer si eni lahko privoščijo neverjetne stvari in se jim ne zgodi nič. Še preišče se ne, ali je bilo dejanje storjeno ali ne do konca in potem ne odloča sodišče. V vsaki taki državi bi minister odšel sam. Pravosodni minister bi odstopil ali pa bi njegovo zamenjavo predlagal predsednik vlade. V Sloveniji pa se ni zgodilo nič«.
Glavni očitek pa se nanaša na pranje denarja v Iranu prek NLB, pri čemer minister, ko je bil še na čelu KPK, ni ravnal ustrezno. Na KPK so namreč prejeli tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, a je KPK ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali policiji, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), od tam se je nato za njim izgubila vsaka sled, je dejal Grims in dodal: »Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim sporazumom med KPK, MNZ in policijo z dne 1. 6. 2010 pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.« To je bila s sklepom, ki ga je sprejel Državni zbor, s katerim je potrdil in podprl ugotovitve KNOVS, praktično soglasno sprejeta ugotovitev Državnega zbora. Kljub temu pa je potem v svojem odgovoru minister zapisal, da »je KPK uradno obvestila o sumu pranja denarja policijo,« in po drugi strani ugotavlja, »da je postopal profesionalno in strokovno nadstandardno«.
Po besedah Grimsa minister za pravosodje ni ravnal tako, da bi povečeval ugled pravosodja in pravosodnih institucij. Kritičen je bil tudi do vlade, ki je podprla njegovo kandidaturo za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Klemenčiču je Grims očital tudi, da je prelomil svojo obljubo, dano ob nastopu mandata, da bo svoje ravnanje usklajeval s stroko in deležniki, očital mu je politično motivirano kadrovanje, češ da je »ne le toleriral, ampak tudi podpiral sistematično ugotovljeno kršenje človekovih pravic«.
Sledil je odgovor ministra Klemenčiča, ki je o vlogi KPK pri zadevi Irangate dejal: »Zaščita prikritih prijaviteljev je bila v vseh primerih primarna dolžnost in odgovornost KPK. KPK je na podlagi dokumenta, pridobljenega od žvižgača v okviru svojih zakonskih pristojnosti dodatno uradno preverjala preko Banke Slovenije in Urada za preprečevanje pranja denarja o morebitnih podatkih, ki bi kazala na sum morebitnega koruptivnega ravnanja iz pristojnosti KPK, vendar teh podatkov ni dobila.«
Ravnanje KPK je bilo v tej zadevi pravilno, profesionalno, nadstandardno, glede na omejene pristojnosti KPK na področju preiskovanja kaznivih dejanj, je poudaril minister. O reševanju sodnih zadev pa je povedal: »Zmanjšalo se je število nerešenih zadev. V letu 2014 je bilo 16 zadev na sto prebivalcev. Nerešenih v letu 2017 je bilo takih zadev 9,3.« Skratka, minister poudarja, da je stanje v pravosodju boljše, kot je bilo.
V nadaljevanju so besedo dobile poslanske skupine. Dragan Matič (SMC) je ministru stopil v bran in pred tem ostro napadel SDS, ki da v boju s političnimi nasprotniki uporablja tehniko neresnic, diskreditacije in konstruktov. Drugače pa je bilo s poslancem Francem Juršo iz Desusa: »Poročilo KPK na višjih organih padajo, Goran Klemenčič pa je danes minister za pravosodje, ki ima v rokah škarje in platno, zgodi pa se nič. Do ministra moramo zato biti kritični.« Kljub kritikam pa ministru namenjajo podporo, saj v sami interpelaciji vidijo poskus destabilizacije.
Iva Dimic (NSi) se je vrnila na poglavje IranGatea in dejala, da so bili ministrovi argumenti za odločitev o predaji dokumentacije zelo bledi. Hkrati so kritični do ministrove pravosodne reforme, »ki naj bi bila po besedah ministra celovita in korenita, pa vendarle gre le za površinske popravke posameznih zakonov in podzakonskih aktov, ki še zdaleč ne pomenijo bistvenih in nujno potrebnih sprememb v pravosodju«. V NSi bodo interpelacijo podprli.
