Dr. Pleskovič opozarja, da so v ozadju neprodaje NLB interesi lobijev

Slovenija | 14.11.2017, 14:01

NLB je znova v ospredju pozornosti. Vlada namreč nadaljuje intenzivne pogovore z Evropsko komisijo o oblikovanju alternative prodajni zavezi. Pred dnevi je pristojnim v Bruslju predstavila več možnosti, a odprtih je ostalo precej vprašanj. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, ki je več kot 30 let opravljal različne funkcije v Svetovni banki v Washingtonu v ZDA, je prepričan, da bodo naše oblasti zavlačevale, kolikor bo le mogoče.

Slovenija bi morala v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke. Najmanj 50 odstotkov bi morala prodati do konca tega, preostanek do konca prihodnjega leta. Vlada je zdaj sklenila, da ne pristaja na nobeno obliko prodaje NLB, podprla je predlog finančne kompenzacije naše največje banke državi namesto prodaje hčerinskih bank na Balkanu in ga tudi predstavila Evropski komisiji. "Ta alternativa je samo začasni izgovor za podaljšanje nasprotovanja prodaje NLB," je za Radio Ognjišče ocenil dr. Pleskovič. Dodal je, da je zaveze treba spoštovati. "Po eni strani očitamo Hrvaški, da ne spoštuje zavez iz arbitražnega sporazuma, ki so bile sprejete pod okriljem Evropske komisije, po drugi strani se obnašamo podobno. Morali bi biti konsistentni v dejanjih in ne samo obljubah."

Kot je znano, je poleti poskus prodaje NLB propadel zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem. "Če nečesa nočeš prodati, cena ne bo nikoli prava," je menil dr. Pleskovič in opozoril tudi na to, da je bil problem s hrvaškimi deviznimi vlogami znan že takrat, ko smo Bruslju dali zavezo. "Interesi v ozadju neprodaje NLB odgovornemu in sposobnemu lastniku so interesi lobijev, ki so v preteklosti Sloveniji že naredili veliko škode in ki želijo nadaljevati status quo."

Dr. Pleskovič upa, da bodo v Evropski komisiji temu naredili konec - v korist slovenskih davkoplačevalcev. "Ne smemo pozabiti, da to banko davkoplačevalci rešujemo že drugič," je spomnil. "Če bi bila NLB prodana v preteklosti, ko so to resno nameravali, težav, v katere je zašla, ne bi plačevali davkoplačevalci in tako nosili milijardnega bremena, kot se to dogaja zdaj. Očitno se pri nas ničesar ne naučimo iz napak, ampak jih kar naprej ponavljamo," je bil jasen dr. Pleskovič.