Slovenski škofje ob zahvalni nedelji
Cerkev na Slovenskem | 05.11.2017, 10:08 Tone Gorjup
V naši krajevni Cerkvi obhajamo danes zahvalno nedeljo. To je priložnost, da se bolj zavestno spomnimo, kako zelo smo odvisni od darov, ki nam jih vsak dan, vsak trenutek v svoji neskončni dobroti daje Bog. Vse kar imamo in svet v katerem živimo je Božji dar. Prav je, da smo hvaležni tudi za brate in sestre, ki jih srečujemo na poti našega življenja, še zlasti za tiste, ki z nami delijo vesele in žalostne trenutke, ki so naša opora, zgled. V središču zahvalne nedelje je sveta maša, ki je sama po sebi zahvalna daritev in če smo s srcem zraven, je to najlepša zahvala Bogu in bližnjemu. Slovenski škofje ordinariji so ob tej priložnosti na vernike v svojih škofijah tudi letos naslovili posebna zahvalna pisma.
Cejski škof Stanislav Lipovšek se je med drugim hvaležno ozrl na prehojeno pot obhajanja stoletnice fatimskih dogodkov na škofijski in na slovenski ravni. Zahvalil se je tudi vsem ki s svojimi dejanji, molitvijo in darovi skrbijo za rast božjega kraljevstva v škofiji. Koprski škof Jurij Bizjak se je skupaj z duhovniki in verniki najprej zahvalil Gospodu za štiri desetletja samostojne krajevne Cerkve in za dobrote, ki jim jih je izkazoval. S hvaležnostjo se je spomnil tudi vseh pokojnih duhovnikov, ki so se noč in dan trudili, da bi oznanili Božji evangelij: z govorom in tiskom in radiem, z brezkončno vero in upanjem in ljubeznijo, v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je spomnil na tri ključne besede za življenje v družini in v vsaki drugi skupnosti, ki jih pogosto ponavlja papež Frančišek: prosim, hvala in oprosti. Spregovoril je o hvaležnosti in se na koncu Bogu za hvalil za vsakega posebej, ker je vsak izmed nas najprej velik dar Božje ljubezni za našo Cerkev. Kot je dodal, v hvaležnosti za vse prosi Boga, naj nas spremlja s svojo nežno bližino, nas varuje in blagoslavlja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl vidi zahvalno nedeljo kot priložnost, da se Bogu zahvaljujemo za sadove zemlje in dela človeških rok. Bog nam mnoge svoje darove izroča po dobrih ljudeh. Zato nas dobrota povezuje med seboj in hkrati odpira naša srca, da smo bolj pozorni drug na drugega in bolj solidarni. Hvaležen je tudi, da zaradi vestnosti in dobrote mnogih, kljub raznim preizkušnjam, nadškofija lahko deluje nemoteno. Murskosoboški škof Peter Štumpf se v svojem pismu zahvaljuje predvsem za naš vsakdanji kruh z ’malo’ in ’veliko’ začetnico, ki krepi naše telo in našega duha. Zahvaljuje se tudi za vse, ki skrbijo za naš vsakdanji kruh in tistim, ki nam posredujejo Kruh Božje besede in evharistije. Novomeški škof Andrej Glavan pa je hvaležen za vrsto lepih dogodkov med katerimi je ’zaplaško leto’ ob 100. obletnici posvetitve Marijine cerkve na Zaplazu. Sicer pa je kljub preizkušnjam, pozebi, suši in ponekod še toči hvaležen, da je zemlja kakor po čudežu spet dala svoj sad in za vse Božje darove, ki jih prejemamo. Več o zahvalah škofov ordinarijev pa na naši speltni strani.
Zahvala celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška
Zahvalna nedelja, ki jo letos obhajamo 5. novembra, je najprej zahvala Bogu za duhovne darove bogoslužnega leta, ki ga bomo zaključili v nedeljo, 26. novembra 2017, na slovesni praznik Kristusa Kralja. Hvaležno se oziramo tudi na prehojeno pot obhajanja stoletnice fatimskih dogodkov, ki smo jih globoko doživeli na škofijskem fatimskem romanju, ki je bilo 15. julija 2017 v Petrovčah, in na vseslovenskem fatimskem romanju, ki je bilo 14. oktobra 2017 v Stični, ko so se nam pridružili tudi škofje, duhovniki in mnogi verniki iz sosednje Hrvaške. Prisrčno in duhovno bogato je bilo tudi dogajanje, ko je kip fatimske Matere Božje obiskoval naše dekanije, župnije in družine. To so bili zares trenutki Božje bližine in iskrene pobožnosti, ki jo v nas budi Božja Mati Marija.
Ob zahvalni nedelji se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam na Škofijskem ordinariatu in vsem drugim škofijskim ustanovam: članom Duhovniškega sveta, Zboru svetovalcev, Pastoralni službi in njenim ustanovam, Pastoralnemu svetu, dekanom in naddekanom, Gospodarski upravi ter drugim škofijskim odborom in komisijam. Posebej se zahvaljujem vsem duhovnikom, ki so sodelovali in pomagali pri sestavljanju poročila o pastoralnem in upravnem stanju škofije, ki smo ga pripravili za obisk »Ad limina apostolorum«, ki bo marca 2018 v Rimu. Zahvalo in priznanje izrekam vodstvu in članom škofijske Karitas in župnijskih Karitas, ki v teh kriznih časih, še posebej v soočenju z begunci, odlično razodevajo podobo Jezusa Kristusa – usmiljenega Samarijana. Bog povrni in hvala vsem molivkam in molivcem za duhovne poklice, še posebej vodstvu in članom Molitvene zveze za duhovne poklice za vztrajno molitev in žrtev za duhovne poklice. Še naprej bomo zaupno molili in trdno upamo, da bo naša vztrajna in zaupna molitev po Jezusovem zagotovilu obrodila sadove (prim. Mt 7,7).
Zahvala pastoralnim ustanovam po naših župnijah, še posebej katehistom in katehistinjam, članom ŽPS, ŽGS, cerkvenim pevkam in pevcem, zborovodjem, organistom, ministrantom, bralcem, izrednim delivcem obhajila, animatorjem birmanskih in drugih skupin, veroučnim, mladinskim in molitvenim skupinam, zakristanom, župnijskim gospodinjam, krasilcem in vzdrževalcem cerkva in župnijskih prostorov.
Hvala vsem dobrotnikom, ki z darovi za sv. maše pa tudi z darovi pri sv. maši skrbite za naše duhovnike, za različne cerkvene ustanove, pa tudi za vzdrževanje naših cerkva. Še posebej se zahvaljujem bolnikom, starejšim in onemoglim, da z molitvijo in tiho žrtvijo gradite Božje kraljestvo.
Zahvaljujem se Bogoslovnemu semenišču in Teološki fakulteti, Katehetsko-pastoralni šoli in Domu sv. Jožef za duhovno in pastoralno formacijo duhovnikov, bogoslovcev in drugih pastoralnih sodelavcev.
Lepo se zahvalim za kvatrne nabirke, binacije, trinacije, prispevek za socialno zavarovanje in druge prispevke, ki jih oddajate na škofiji.
Apostol Pavel pravi, da »ni nič ta, ki sadi, in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog« (1 Kor 3,7). K njemu se vsi skupaj obračamo in se mu zahvaljujemo. Če bomo zvesto služili Gospodu, bomo tudi vse drugo prav naredili, zato iščimo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo (prim. Mt 6,33). Zato v veri in zaupanju, v resnici in ljubezn, nadaljujmo duhovno pot naše škofije in obilen Božji blagoslov, varstvo Božje Matere Marije ter zgled in priprošnja naših zavetnikov bl. škofa Antona Martina Slomška, sv. Eme in sv. Maksimilijana naj spremlja in podpira naše delo in našo službo za blagor Božjega kraljestva.
Zahvala koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka
Ob 40-letnici obnovljene in razširjene Škofije Koper se zahvaljujemo Gospodu za štiri desetletja samostojne krajevne Cerkve in za »dobrote, ki nam jih je izkazoval, nam dajal dež z neba in rodovitne čase, nam dajal hrano in nam srca napolnjeval z veseljem« (Apd 14,17).
Zahvaljujemo se vsem sosednjim krajevnim Cerkvam, ki so pred obnovitvijo in razširitvijo Škofije Koper po Pavlovem zgledu (2 Kor 11,28) skozi desetletja prijazno in zavzeto skrbele za posamezne sestavne dele sedanje tukajšnje krajevne Cerkve v času, ko so pripadali njihovi pristojnosti in njihovi upravi.
Odlomek iz pisma apostola Pavla Tesaloničanom nam daje lep vzorec za nadaljnje tri zahvale (1 Tes 2,7-13). Zahvaljujemo se Bogu neprenehoma tudi za vas, dragi verniki, da ste besedo, ki ste jo slišali od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas (1 Tes 2,13).
Zahvaljujemo se za dolgo vrsto duhovnikov, ki so delovali v škofiji in se, kakor piše apostol Pavel, noč in dan trudili, da bi nam oznanili Božji evangelij (1 Tes 2,9): z govorom in tiskom in radiem, z brezkončno vero in upanjem in ljubeznijo, v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah (2 Kor 6,4).
Zahvala ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta OFM
»Zmeraj se moramo zahvaljevati Bogu za vas, bratje.« (2 Tes 1,3)
Papež Frančišek je v svojih nagovorih večkrat poudaril pomembnost treh ključnih besed za življenje v družini in v vsaki drugi skupnosti. Te tri besede so: prosim, hvala in oprosti.
Zahvalna nedelja nas vabi, da vsem svojim dobrotnikom izrazimo svojo hvaležnost. Hvaležnost je najprej znamenje, da se zavedamo svojih omejitev. Sami ne znamo in ne zmoremo vsega. Sami tudi nimamo vsega. Prav naše omejitve nas odpirajo za bližnjega, ko smo pripravljeni sprejeti njegovo pomoč in njegovo dobroto.
Po drugi strani pa pomoč in dobrota ljudi dokazujeta, da ljudje presegamo sami sebe in z dobrimi deli gradimo skupnost, ki z dobroto postane močnejša in večja, kot bi bila, če bi ostajali zgolj posamezniki, zaprti sami vase.
Obdarovanosti se močno zavedam tudi sam. Bogu večkrat izrečem zahvalo za ljudi, za brate in sestre, ki s talenti in velikodušnostjo gradijo Cerkev v naši nadškofiji. Za zahvalno nedeljo se jim želim še posebej zahvaliti.
Najprej bratom duhovnikom in diakonom, ker v ta svet, tako ranjen in negotov, s svojim zgledom in s svojo besedo prinašajo veselo oznanilo evangelija in ljudi krepijo z zakramenti Cerkve.
Zahvaljujem se redovnikom in redovnicam, ker z zvestobo posvečenemu življenju pogled svojih bratov in sester, ki živijo v svetu, obračajo k uresničitvi v nebeškem kraljestvu.
Zahvaljujem se vsem materam in očetom, ki se pogumno odzovejo na Božje povabilo in postanejo varuhi novega življenja, ki zraste iz njih in ob njih. Brez njihove pripravljenosti ne bi imeli prihodnosti ne kot narod in ne kot Cerkev.
Zahvaljujem se vsem mladim in otrokom, ki v okolju svojih sošolcev, prijateljev in znancem ohranjajo in poglabljajo prijateljstvo z Bogom in tako postajajo sodelavci pri oznanjevanju.
Posebna zahvala velja vsem starim, bolnim in osamljenim, ki neprespane noči ter trpljenje in preizkušnje bolezni prinašajo pod križ in jih skupaj z Jezusom izročajo Očetu v spravo za grehe sveta.
Predvsem pa se danes zahvaljujem Bogu za vas, saj je najprej vsak izmed vas velik dar Božje ljubezni za našo Cerkev. V hvaležnosti za vas prosim Boga, naj vas spremlja s svojo nežno bližino, vas varuje in blagoslavlja.
Zahvala mariborskega nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla
»Slavi, moja duša Gospoda, ne pozabi nobene njegovih dobrot« ( Ps 103)
Vsak dan v letu imamo veliko priložnosti in razlogov, da se Bogu zahvaljujemo. Še posebna priložnost za to je zahvalna nedelja, ko se Bogu zahvaljujemo za sadove zemlje in dela človeških rok. Bog nam mnoge svoje darove izroča po dobrih ljudeh. Zato nas dobrota povezuje med seboj in hkrati odpira naša srca, da smo bolj pozorni drug na drugega in bolj solidarni.
Ne zahvaljujemo pa se samo za darove, ki jih opazijo naše oči ali jih otipajo roke. Zahvaljujmo se tudi za svoje sposobnosti, da zmoremo gojiti med seboj bratstvo in sestrinstvo, da zmoremo delati, ljubiti in biti ljubljeni. Pomislimo na dar zdravja in tudi na razne preizkušnje, ki nas lahko zadenejo, če izgubimo zdravje. V hvaležnosti se spomnimo na dobrine: vestnost, odgovornost, vztrajnost, veselje do dela, poštenost in pravičnost, pa usmiljenje, ljubezen do življenja, ljubezen do ubogih, odpuščanje, v teh letih še posebej ljubezen do tujcev, do tistih, ki so ostali brez zaposlitve ...
Kot pastir naše mariborske nadškofije se zahvaljujem za vsa lepa in doživeta srečanja in praznovanja v naših občestvih. Zahvaljujem se za cerkve, župnišča ali sveta znamenja, ki ste jih verniki obnovili v sodelovanju in skupaj s svojimi dušnimi pastirji. V veliko spodbudo in veselje mi je, ko opazujem ali slišim, s kakšno ljubeznijo in kako zavzeto verniki tudi v tem težkem času kljub težki ekonomski situaciji sodelujete pri vzdrževanju in obnovi naše cerkvene dediščine.
Prav tako ob zahvalni nedelji izrekam svojo hvaležnost vsem duhovnikom in diakonom, ki se velikodušno razdajate za svoje poslanstvo za zaupana vam občestva. Po vas izrekam posebno zahvalo vsem vašim sodelavcem: katehistinjam in katehistom, članom župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov, ključarjem, zakristanom, bralcem, vsem, ki čistite in krasite svoje cerkve ter skrbite za urejenost cerkva in okolja, hvala ministrantom, župnijskim gospodinjam in vsem, ki skrbite za dostojno življenje svojih dušnih pastirjev in z ljubeznijo darujete za svete maše. Hvala vsem, ki na tako iznajdljive načine sodelujete in prispevate, da so župnijska občestva živa in s tem znamenje Božje navzočnosti v današnjem svetu in času.
Posebna hvala vsem redovnicam in redovnikom, ki na vam lasten način pričujete za lepoto in bogastvo Božjega kraljestva med nami.
Hvala za vse nabirke, darove in druge prispevke za potrebe župnijskih občestev. Brez vaše dobrote ne bi mogli opravljati katehetskega in drugega pastoralnega poslanstva pa tudi ne obnavljati in vzdrževati naših cerkva in drugih pastoralnih objektov.
Ob tej priložnosti se vam, dragi sobratje duhovniki, in vam, zaupani verniki, iskreno zahvaljujem za nabirke, ki jih oddajate na nadškofijo, in vse druge darove, ki jih kot župnije ali posamezniki prinašate kot pomoč za poslovanje naše nadškofije in vseh njenih ustanov. Prav tako hvala za nabirke, ki jih Nadškofija Maribor posreduje na ustrezne naslove ustanov, kot so: misijonska nabirka, MIVA, Petrov novčič, Božji grob, nabirka za Karitas …
Duhovnikom se zahvaljujem za oddane binacije in trinacije, za prispevek za duhovniški solidarnostni sklad ter za vestno plačevanje prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje.
Dragi sobratje duhovniki in verniki, s svojo vestnostjo in dobroto ste tudi v tem letu kljub raznim preizkušnjam, s katerimi se srečujete, pokazali veliko mero razumevanja za redno delovanje Nadškofije Maribor. Zahvaljujem se vam tudi za vse molitve in duhovne daritve, za dobra dela in vso duhovno podporo ter razumevanje, s čimer izročate vsa prizadevanja za blagor naše nadškofije Bogu in Materi Mariji.
Naj vam dobri Bog na priprošnjo bl. Antona Martina Slomška in vaših farnih zavetnikov nakloni potrebnih milosti ter obilno blagoslavlja vaše prizadevanje za življenje vaših župnijskih občestev.
Karkoli je na svetu dobrega, nosi pečat večnosti in pripada Bogu, zato sem prepričan, da bo Bog vse dobro, ki ga storimo, stoterno nagradil in povrnil v večnosti, tam, kjer je polnost vsega, po čemer hrepenimo.
Zahvala murskosoboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpf
Za svoje življenje potrebujemo kruh, hrano, ki krepi naše telo. Sveto pismo pa pravi, da človek ne živi samo od kruha. Človek ni samo telo, je tudi duh, zato potrebuje hrano tudi njegov duh. Hrana za našega duha je lepa, dobra beseda, je prijaznost in dobrota, predvsem pa Kruh, ki nam ga sam Bog daje jesti.
Take in drugačne hrane imamo v izobilju. Za to se dan za dnem Bogu zahvaljujemo. Ob zahvalni nedelji se tudi jaz zahvaljujem Bogu za kruh na naših mizah in za Kruh na naših oltarjih. Zahvaljujem se tudi vam, dragi duhovniki, redovniki, redovnice in drugi pastoralni sodelavci za vaše delo na polju soboške škofije. Dan za dnem skrbite za duhovno hrano, za Kruh, sveto evharistijo. Po vaših rokah, po vaših molitvah, po vsem vašem prizadevanju je Bog med nami. Po vašem poučevanju pri katehezi, po vaših osebnih in skupnih molitvah, po vaših pripravah na podeljevanje zakramentov, po vašem podeljevanju zakramentov, po vašem vodenju različnih skupin, po delu v pisarni, po vašem delu za župnijo, dekanijo in škofijo je Bog med nami, je Božje kraljestvo bolj otipljivo navzoče med nami.
Po naših župnijah v naši škofiji imamo dovolj dobrih ljudi, ki skrbijo za naš vsakdanji kruh. Bogu smo zanje neizmerno hvaležni. Naša naloga je predvsem, da tem ljudem in vsem, ki so nam zaupani, delimo Kruh. Kruh Božje besede in Kruh z evharističnega oltarja. Ne delimo ničesar svojega, temveč le to, kar prejemamo, kar nam Bog daje. Smo le posredniki neizmernih Božjih darov. Blagor vsakemu, ki je posrednik in ne zaustavi pretoka teh dobrin od Boga k ljudem.
Zahvaljujem se vam, dragi duhovniki, redovniki, redovnice in drugi pastoralni sodelavci, da ste taki posredniki kruha in Kruha v vseh oblikah. Hvalim Boga za vas in ga prosim, da vam naklanja potrebnih milosti za vaše dragoceno poslanstvo, ki ga z veseljem opravljate. Bog blagoslovi vas in vaše delo!
Zahvala novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana
»Zemlja je dala svoj sad, blagoslovil nas je Bog.« (Ps 66)
Kljub preizkušnjam, pozebi, suši in ponekod še toči je zemlja kakor po čudežu spet dala svoj sad, zato je prav, da se na zahvalno nedeljo Bogu zahvalimo za vse Božje darove, ki nam jih kljub naši nezvestobi in nehvaležnosti vedno znova daje.
V naši škofiji smo letos doživeli lepe dogodke. Obhajali smo posebno »zaplaško leto« ob 100. obletnici posvetitve Marijine cerkve na Zaplazu, blagoslov novih orgel, novega Marijinega oltarja, novega barvnega okna na koru, za kar se lahko zahvalimo Bogu in vsem dobrotnikom cerkve.
Zahvaljujem se vsem duhovnikom, ki za vse večje slovesnosti z veseljem in pobožnostjo prihajate v to Marijino in Grozdetovo svetišče, ki ga mnogi zadnja leta na novo odkrivajo in izbirajo tudi za svoja poročna slavja. Posebna zahvala gre duhovnikom in bogoslužnim sodelavcem, vsem, ki ste in so sodelovali na izredno lepi sklepni slovesnosti.
Zahvaljujem se vsem, ki ste v fatimskem letu organizirali sprejeme in obiske fatimske Marije po župnijah in po družinah. Prepričan sem, da ne brez bogatih duhovnih sadov. Upam, da bo vsaj v nekaterih družinah ostala molitvena vnema in bo odslej več družinske molitve.
Zahvaljujem se svojim najožjim sodelavcem, vsem duhovnikom, katehistinjam, organistom, pevcem in vsem, ki ste trudite po župnijah za posredovanje vere in za lepo bogoslužje. Hvala vsem, ki z obiskom in rednimi darovi podpirate domače cerkve in skupne škofijske potrebe, prispevate za misijone in Karitas.
Dobri Bog naj vsem obilno povrne.
