Junaške kreposti papeža Janeza Pavla I.
Svet | 07.11.2017, 12:54 Marta Jerebič
Papež Frančišek naj bi danes ali jutri podpisal odlok o junaških krepostih Albina Lucianija oziroma papeža Janeza Pavla I., preučujeta se tudi dva čudeža na njegovo priprošnjo, poroča spletni portal Vatican Insider. Medtem je v Italiji danes izšla knjiga, ki pojasnjuje okoliščine smrti tega papeža, ki je leta 1978 Cerkev vodil le 33 dni in se ga je prijel vzdevek smehljajoči papež. Napisala jo je novinarka italijanskega katoliškega dnevnika Avvenire Stefánia Falasca (Faláska), sicer tudi vicepostulatorka postopka za njegovo beatifikacijo, predgovor pa je napisal vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Slednji je zapisal, da je nenadna smrt Albina Lucianija v zadnjih desetletjih sprožala nešteto teorij, sumničenj in domnev, ta knjiga pa končno pojasnjuje tiste točke, ki so jih različni avtorji popačili v svojih kriminalnih zgodbah.
Zaradi nenadne smrti in nasprotujočih si podatkov o okoliščinah so se razširile domneve, da je bil Janez Pavel I. umorjen. Njegovo truplo niso nikoli obducirali, kar je dalo polet avtorjem, ki v svojih knjigah poskušajo potrditi eno ali drugo različico smrti - srčno kap ali pa umor. Slednje zagovarjajo tisti, ki vzrok za umor vidijo v nameri Janeza Pavla I., da
reformira vatikanske finance. Knjiga Stefanie Falasca z naslovom Papež Luciani, Kronika smrti si prizadeva narediti konec tem teorijam zarote. Temelji na tajnih dokumentih Svetega sedeža, kliničnih kartotekah in pričevanjih ljudi, ki doslej še niso spregovorili. Iz tega je razvidno, da je Lucianija malo pred smrtjo zadela močna bolečina v prsih, a papež sam ni želel obvestiti zdravnika. Vzrok smrti pa je bil infarkt. Falasca je za Radio Vatikan zatrdila, da to dokazujejo tako ustne priče, na primer sestra, ki je bila ob papežu v zadnji uri njegovega življenja, kot zdravstveni in klinični dokumenti, med drugim zdravstveni karton in diagnoza zdravnika Buzzonettija, ki je bil navzoč ob trenutku smrti. »Na podlagi tega lahko rečemo, da je Luciani umrl zaradi infarkta. To je gola in kruta resnica.«
O krepostih in svetosti Janeza Pavla I. po njenem prepričanju ni nobenega dvoma, saj je bil že po videzu svetla oseba.
»Potrebno pa je bilo arhivsko raziskovanje virov, da bi o njem lahko zares govorili z znanstvenega vidika. Postopek za beatifikacijo je v tem smislu osnova, ki osvetljuje razsežnost in vrednost njegovega nauka v okoliščinah, v katerih se je Cerkev nahajala takrat,« je še povedala avtorica knjige Stefania Falasca.
Pontifikat Janeza Pavla I. je 10. najkrajši v zgodovini, vendar pa analitiki menijo, da je bil mesec dovolj, da je pustil globoko sled. Papež Frančišek ga v knjigi Božje ime je Usmiljenje od vseh papežev citira največkrat.
