Svetovalnica: Berite deklaracije o alergenih tudi na kozmetiki in detergentih
Hrana in okolje Rok Mihevc
Tokratna Svetovalnica je bila zanimiva za vse tiste, ki imajo težave z alergijami. Teh je zadnje čase veliko, pojavljajo se tako zaradi hrane kot drugih dejavnikov, na katere včasih niti ne pomislimo; kozmetika, parfumi, kreme. Nekaj dejstev je razkrila dr. Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Hrana
Alergiji strokovno pravimo reakcija, ki je odziv imunskega sistema, je pojasnila strokovnjakinja. »Medtem, ko imamo lahko tudi intolerance, tako na koži, dihalih, sluznicah. Pojavi se reakcija, to je lahko tudi driska.«
Naše telo se mora braniti pred zunanjimi nevšečnosti oz. na tisto, na kar je občutljivo in pri tem je vsak drugačen. Če nas nekaj prevečkrat draži, se lahko pri večini ljudi tudi odrazi z reakcijo. »Če ribamo hren ali delamo z limonino lupinico, nas tudi to lahko draži. So snovi, ki jih naše telo ne mara, jih pa še vedno uporabljamo."
Ljudje smo bili vedno alergični, smo pa zadnje čase bolj pozorni na to. Marjana Peterman ob tem pojasnjuje, da z mednarodnim prometom in globalizacijo dobivamo živila, na katera sploh nismo vajeni. »V Evropi so najmočnejše alergeno živilo lešniki, na ameriški celini pa arašidi. Oba lahko povzročita močne alergične reakcije.«
Na žitne beljakovine imamo povečini toleranco, so pa ljudje, ki imajo celiakijo. »To ni alergija, je bolezensko stanje tankega črevesa, ki se odzove na beljakovino gluten.« Pravo alergijsko reakcijo sicer povzročajo samo beljakovine, pojasnjuje dr. Petermanova. »Pri jajcih imamo alergijo na albulin in globulin, pri mleku je podobno.« Zadnje čase so vedno bolj problematični oreški, veliko je namreč novih, indijski in brazilski, ki so sploh zelo alergeni. Potem so tu še gorčično seme, listna zelena in volčji bob, ki se je pojavil na seznamu obveznih alergenov. »To je pri nas plevel, v Nemčiji pa ga uporabljajo za živila. Tako se je pojavil v naših mokah.«
Jasno je, da se alergeni pojavljajo tudi v kozmetiki, detergentih, mehčalcih, parfumih. »Konstantno se ugotavljajo nove snovi, ki nam lahko povzročajo težave. Pregledali pa so tudi 150 možnih kemikalij, ki so lahko naravne in ne povzročajo odziva na koži (limona, lavanda, vrtnica).« Vse, kar je preveč koncentrirano, je konstanten dražljaj.
Pri otrocih moramo vedeti, da se obrambni sistem, koža, sluznica in celotni prebavni trakt razvija šele pri 4. ali 5. letu starosti, nato lahko bolezen izveni. »Kožo in sluznico imajo otroci še bolj odprto, večji delci lahko prehajajo v telo prej kot pri odraslem človeku. V vrtcih in šolah sicer uporabljajo snovi, ki niso tako parfumirani.« Tudi pri kozmetiki za otroke so bolj previdni, a ne vedno, opozarja naša gostja.
Kozmetični izdelek ima napis »primerno za zdravo kožo«, a Petermanova se ob tem sprašuje kaj pomeni zdrava koža. »Če ste se pobrili, en teden sploh ne bi smeli uporabljati nobenega izdelka, saj ste del plasti, ki varuje, oluščili. Z izkušnjami pa vemo, da tega in tega ne smemo več uporabljati, saj nas srbi, zapeče. Dražijo nas predvsem olja in hlapne snovi.«
Vsi izdelki niso vedno preverjeni in neoporečni, opozarja Marjana Peterman. »Zato berimo! Berimo, kaj je proizvajalec dal v izdelek.« Ob tem pojasnjuje, da je največ težav pri označevanju kozmetike, saj se uporabljajo kemijska imena. »A se jih lahko naučimo. Evengol, linanol, citrogenol, geraniol, oukmos... to so alergeni, ki morajo biti označeni.«
