P. Čuden in p. Bahčič v Barceloni na generalni skupščini reda manjših bratov frančiškanov; osrednja tema migranti, ob robu zasedanja pa tudi
| 24.10.2017, 09:22
Od 23. do 28. oktobra poteka v Barceloni 13. redna generalna skupščina reda manjših bratov frančiškanov pod imenom UFME (Unio Fratrum Minorum Europae).
Generalne skupščine so vsake dve leti in se jih udeležujejo provincialni ministri frančiškanskih provinc, ki se nahajajo v Evropi ter tajniki posameznih konferenc. Iz Slovenije sta letos prisotna frančiškanski provincialni minister p. Marjan Čuden in tajnik južnoslovanske konference provincialnih ministrov p. Robert Bahčič. V osredju je tema migracije, ne morejo pa mimo vprašanja katalonske neodvisnosti.
Letošnja tema srečanja je: "Pojav migracije in migranti v Evropi danes." Po besedah p. Bahčiča srečanje poteka v velikem salezijanskem centru na obrobju Barcelone in v njem živijo migranti v dveh nadstropjih hotela, tako, da so z njimi skupaj tudi v isti obednici. Včeraj je skupščino nagovoril španski politik Joseph Antonio Durani, na temo: Poslušanje civilne družbe. Posebej je izpostavil vprašanje, kako s svojimi mislimi, poudarki priti do ljudi. "Potrebno je znati izbirati besede, ki bodo ljudi nagovorile, kakor, da bi pisali tvite, kjer je točno določeno število črk, ki jih lahko uporabimo, da povemo svojo misel, je poudaril predavatelj. Dodal je še, da je bilo v Španiji več migrantov kot o tem govorijo številke. Velik poudarek je na strahu držav, zakaj migrantov ne želijo sprejeti. Sam je ocenjuje, da je zelo malo teroristov prišlo z migracijami v Evropo, trdi, da so se teroristi rodili v Evropi. In ti se zadržujejo v določenih getih in od tam reagirajo. V večini primerov so migranti ravno muslimani, a mi smo katoličani. Nastopi vprašanje, kako sedaj komunicirati z njimi, kako voditi dialog, pogovor. Tu vidimo, je poudaril govornik, da gre za globalizacijo, ki ima pozitivne stvari, nima duše. Tu je potrebno imeti spoštovanje do življenja, do človekovih pravic, sodelovanja med državo in Cerkvijo. Skupnost sv. Egidija veliko dela z migranti ter jim pomaga.
Sledila sta dve pričevanji emigrantov Adolaja iz Malavija in Fatime iz Maroka, ki sta predstavila svojo težko pot in kako sta prišla v Barcelono.
Po besedah p. Bahčiča glede katalonskega vprašanja in težkega položaja v katerem se nahajajo domačini niso enakega mišljenja. "Kogar koli sem vprašal vsak mi je povedal podobno, da jih polovica podpira odcepitev in polovica ne. In da bo ta teden, v katerem se nahajamo, eden izmed najtežjih v tem trenutku. Vsi pa poudarjajo, da je potreben dialog, pogovor, a tega ni. Eden mi je celo dejal, da je tudi v njihovi družini razkol, ker jih je polovica za odcepitev, polovica pa je proti. Če bi do odcepitve prišlo si nihče ne predstavlja in niti ne ve, kako bi vse to lahko funkcioniralo. Pravijo, da bi bila najboljša rešitev neka večja samostojnost, da katalonski denar ne bi odtekal v Madrid. Na vprašanje ali je mogoče, da bi prišlo do državljanske vojne, so vsi odgovorili, da to sploh ni mogoče in da to tega ne prišlo," je dejal p. Bahčič.
Po ulicah Barcelone se po njegovih besedah vidi veliko ljudi in vse poteka čisto mirno in normalno, le tu in tam kakšni protestniki, drugih stvari ali dogodkov ni opaziti. "Vse poteka čisto mirno in normalno kod da se ni nič zgodilo," je dejal.
