dr. Primož Šterbenc
Je za zavzetjem Kirkuka s strani iraških sil politični dogovor?
Svet Andrej Šinko
Iraške sile so zavzele mesto Kirkuk in prevzele ključne položaje v neposredni bližini iz rok kurdskih sil. Slednje naj bi se iz mesta umaknile praktično brez boja, ZDA pa so pozvale k pogovorom. Strokovnjaki zato poudarjajo, da je razplet izredno presenečenje, v ozadju pa da bi lahko bil dogovor.
Mesto Kirkuk, ki leži severno od prestolnice Bagdad, je iraška vojska prevzela precej lahkotno, saj ni doživela posebnega odpora kurdskih pešmerg. Predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc pojasnjuje, da če bi se kurdske enote uprle iraške sile ne bi tako enostavno vstopile v mesto.
Sogovornik zato opozarja na možnost, da je med Kurdi prišlo do določene neenotnosti, in niso bile vse skupine pripravljene braniti Kirkuka, oziroma, kar je po njegovi oceni bolj verjetno, da je prišlo do dogovora med predsednikoma iraške vlade in kurdske regionalne vlade.
»Predsedniku vlade Haiderju al-Abadiju zelo ustreza, da je zasedel Kirkuk. S tem sta se povečala njegova politična teža in ugled. Mnogo lažje se bo branil pred napadi drugih šiitskih sil, ki so mu očitale, da je slabo branil ozemeljsko celovitost iraške države oziroma da je tako ekonomsko pomembno območje, kot je območje Kirkuka, pustil Kurdom,« pravi dr. Šterbenc in pojasnjuje tudi, kaj bi v dogovor lahko prepričalo Kurde.
»Haider al-Abadi bi lahko pristal na to, da bi kurdska regionalna enota oziroma kurdska regionalna vlada spet začela dobivati 17 odstotkov sredstev iz iraškega proračuna, kar je bilo ustavljeno pred približno dvema letoma in pol,« pravi sogovornik in pojasnjuje, da imajo Kurdi v zadnjem obdobju velike finančne težave, zato bi ena od možnosti bila tudi ta, da bi pešmerge uvrstili na plačilno listo iraške vlade.
Interesi ZDA in Turčije
Omenjeni dogovor bi lahko podprle tudi ZDA, saj jim ustreza, da bi se predsednik iraške vlade na ta način okrepil in jim tako pomagal uresničevati geostrateške interese nasproti Iranu. Prav tako pa ZDA ustreza, da so Kurdi zapustili Kirkuk, ki zgodovinsko ni povsem neproblematično kurdsko ozemlje.
V zvezi s pričakovanim obnašanjem Turčije pa dr. Šterbenc pravi: »Deklerativno bo ves čas nasprotovala kakršnimkoli emancipacijskim potezam iraških Kurdov in v tem smislu je pozdravila intervencijo iraških vladnih sil v Kirkuku, po drugi strani pa bo taktično poskušala pridobiti še kaj zase v smislu neposrednih ciljev.«
