Pregled dogodkov minulega tedna

Cerkev na Slovenskem | 04.11.2017, 15:00 Petra Stopar

Jesenske praznične počitnice se iztekajo. Zaznamovalo jih je sonce, pa tudi veter, ki je tekačem na ljubljanskem maratonu preprečil podiranje rekordov. Ne o presežkih, marveč o presežnosti človeka, pa so spregovorili slovenski duhovniki in škofje ob prazniku vseh svetih. Močno je odmevala tudi petstoletnica reformacijskega gibanja.

1. NOVEMBER, VSI SVETI

Praznični teden nas je vabil k spominu in molitvi za naše rajne. Ob prazniku vseh svetih sta oba slovenska nadškofa pri prazničnih mašah govorila o tem, da smo vsi poklicani na pot k svetosti in da smo pravzaprav rojeni ne za zemeljsko, ampak za večno življenje z Gospodom, ki prinaša upanje, tolažbo in pogum. »Današnji praznik nam namreč odpira pogled v nebesa, ki so širša od tistih, ki si jih ponavadi predstavljamo. Nebesa v katerih je troedini Bog, v katerih je božja Mati Marija in sv. Jožef, angeli in svetniki našega svetniškega koledarja,« je dejal ljubljanski nadškof Stanislav Zore v cerkvi vseh svetih v župniji Ljubljana – Sv. Križ na Žalah.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa je na pokopališču Pobrežje pri sveti naše življenje opisal kot romanje in pripravo ter dar Očeta, ki v sebi nosi znake večnosti, kajti ustvarjeni smo za večnost. »Ustrezen odgovor na ta Božji dar je spolnjevanje Božje volje. Ne zaradi Boga, ampak, ker nam spolnjevanje Božje volje prinaša srečo, povezuje nas namreč z Njim samim, z njegovim, Božjim življenjem. V tej perspektivi naše življenje dobi čisto novo, lepšo in polnejšo vsebino,« je povedal nadškof Cvikl ob prazniku vseh svetih.

Prvič je državni vrh ob 1. novembru položil vence k novem spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob ljubljanskem Kongresnem trgu. Tam je bila osrednja državna komemoracija. Polaganje vencev so pospremile salve iz pušk častne čete slovenske vojske ter zvok vojaških trobil. Že v petek, 27. oktobra, pa so nekateri poslanci Državnega zbora položili venec h kapelici pri rovu Barbara v Hudi Jami, ravno nekaj dni zatem, ko so pristojne službe končale urejanje grobišča in se je končal pokop vseh najdenih žrtev iz Hude Jame. Kot je za naš radio dejala predsednica Nsi Ljudmila Novak, je zadovoljna, da so žrtve končno dostojno pokopali.

Društvo Združeni ob Lipi sprave je na dan spomina vseh vernih rajnih na Žalah pripravilo molitev za vse žrtve revolucije in vojne. Kot je v nagovoru poudaril predsednik društva Janez Juhant, pogosto govorimo o spravi in miru med nami, in to je potrebno. Po njegovih besedah se moramo spominjati žrtev, da jim vrnemo dostojanstvo, ki jim pripada. Juhant je tudi dejal, da mora žrtvam revolucionarnega in vojnega nasilja vrniti dostojno ime država, če je demokratična in spoštuje človekove pravice.

Cerkev v Sloveniji je sicer minuli konec tedna dobila osem novih diakonov, ki so tako korak bližje mašniškemu posvečenju. V Ivančni Gorici je nadškof Zore v nedeljo podelil diakonsko posvečenje bogoslovcem Primožu Megliču, Marku Mrlaku in Petru Steletu, cistercijanu bratu Joni Venetu in kapucinu bratu Miroslavu Pavšku. Na Sveti Gori pri Gorici je koprski škof Jurij Bizjak podelil diakonsko posvečenje bogoslovcema Gašperju Naglostu in Andreju Penku. Že v soboto pa je bilo slovesno tudi v novomeški škofiji. Tamkajšnji ordinarij Andrej Glavan je v Podzemlju v Beli Krajini podelil diakonsko posvečenje bogoslovcu Branku Jurejevčiču.

31. OKTOBER, DAN REFORMACIJE

Na dan reformacije je evangeličanski škof Geza Filo v bogoslužju v evangeličanski cerkvi v Ljubljani ugotovil, da reformacije ne moremo omejiti na zgolj eno temo, saj si osrednji pomen deli več teoloških, antropoloških in socialnih tem. »Reformacija je svobodo razumela kot osvoboditev, ki jo podarja Bog,« je dejal škof. Veličina slovenskega reformatorja Primoža Trubarja je po njegovih besedah v tem, da je presegel življenjske udarce in se vedno znova dvignil. Reševala ga je njegova močna vera in vdanost duhovnemu poslanstvu.

Ob 500-letnici začetka reformacijskega gibanja pa je slavnostni govornik na državni proslavi v Cankarjevem domu, predsednik Državnega zbora Milan Brglez, da potrebujemo nove lutre, »da nam bodo nastavili zrcalo in povedali, da se moramo vrniti k svojim koreninam, ki so v spoštovanju mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, v spoštovanju vseh človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin in samoodločbe ljudstev ali narodov, v spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika in vsake posameznice - ne glede na to, kdo je, od kod prihaja, kaj počne ter ne glede na katerokoli drugo osebno okoliščino«.

Ob 500-letnici reformacije je v Sloveniji izšla knjiga »Luther za katoličane« in je odsev ekumenizma, v luči katerega želijo reformacijo letos obhajati luteranci. Pred letom dni so namreč praznovanje v Lundu na Švedskem začeli skupaj s katoličani in predstavniki drugih cerkva, zbrane pa je nagovoril tudi papež Frančišek.

KULTURA

Na sklepni prireditvi 52. Festivala Borštnikovo srečanje so Borštnikov prstan podelili članici igralskega ansambla ljubljanske Drame Saši Pavček. Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone je bila po presoji žirije Nemoč v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Nagrado za najboljšo režijo pa je prejel Žiga Divjak za uprizoritev Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča.

GOSPODARSTVO

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ta med drugim predvideva, da bi denarna socialna pomoč za posameznika znašala 331 evrov, kar je 34 evrov oz. 11 odstotkov več kot zdaj. Nevladne organizacije so vlado pozvale k dvigu na 385,05 evra. V Sloveniji je skoraj 55.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, mesečni prag tveganja revščine je po podatkih iz leta 2015 pri 616 evrih.

Na kočevskem gradbišču evropske tovarne največjega svetovnega proizvajalca industrijskih robotov, japonske Yaskawe, so položili temeljni kamen. Gradnjo tovarne robotov so začeli celo mesec pred zastavljenim rokom, obratovati pa bo začela v zadnji četrtini prihodnjega leta. Prinesla bo približno 200 novih delovnih mest.

Izimobil bo konec leta prenehal izvajati storitve mobilne telefonije, njegovi uporabniki pa bodo prešli k Telekomu Slovenije. V družbi, ki je na slovenski trg vstopila leta 2005, so se tako odločili zaradi razmer na trgu telekomunikacij in na podlagi ocene, da se bo konkurenčni boj na trgu v prihodnje še zaostroval.

ŠPORT

Zagotovo se bo minuli teden najbolj vtisnil v spomin tistim, ki so tekli ali zgolj navijali za tekače na 22. ljubljanskem maratonu. Skupaj je bilo največjega športno rekreativnega dogodka v državi v dveh dnevih na ljubljanskih ulicah prek 23.000 tekmovalcev. Na 42- in 21-kilometrskih razdaljah je startalo 9350 maratoncev, na 10-kilometrski razdalji je bilo 6040 tekačev, v soboto pa je bilo na tekih otrok, osnovno- in srednješolcev skoraj osem tisoč mladih. Zmagovalca maratona na 42 kilometrov sta postala Kenijec Marius Kimutai in Etiopijka Shuko Genemo Wote, v močnem vetru pa jima ni uspelo izboljšati rekorda tekmovanja. V odsotnosti najboljših slovenskih maratoncev sta naslova slovenskih prvakov osvojila Mitja Krevs, ki je bil enajsti in Jasmina Pitamic Vojska, ki je bila sedma. Slovenski reprezentant Rok Puhar je zmagal v teku na 21 km. Na tej razdalji med atletinjami je slavila Madžarka Fruzsina Bakonyi, druga pa je bila najboljša Slovenka Klara Ljubi. Zjutraj so izvedli tek na 10 km, kjer sta po pričakovanjih zmagala Maruša Mišmaš in Jan Kokalj.

Košarkarji Petrola Olimpije so v četrtem krogu Fibine lige prvakov premagali španski Estudiantes z 81:75 in zabeležili prvo zmago v tem tekmovanju. V naslednjem krogu jih v torek čaka italijanska Umana Reyer Venezia.

Nogometaši Maribora pa so v 4. krogu lige prvakov v skupini E izgubili v gosteh proti Liverpoolu z 0:3. Izbrance Darka Milaniča naslednja preizkušnja v tem tekmovanju čaka 21. novembra, ko bodo gostovali pri moskovskem Spartaku.

Na ledeniku Rettenbach nad Söldnom se je s tradicionalno veleslalomsko premiero začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Tina Robnik je z devetim mestom vpisala najboljši dosežek kariere, moški veleslalom pa so zaradi močnega vetra odpovedali.