Bo novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin podlaga za davek nanje?
Slovenija
V parlamentarnem postopku je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Prenovil naj bi sistem, po katerem geodetska uprava nepremičninam v državi pripiše posplošeno tržno vrednost. Čeprav je vlada napovedala, da ne bo uvajala davka na nepremičnine, je bilo v nedavni splošni razpravi v državnem zboru slišati precej zadržkov. Oglasili so se tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer so prepričani, da bi bilo treba kmetijska in gozdna zemljišča obravnavati drugače.
Po besedah državnega sekretarja Tilna Božiča je predlagani zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin izrazito tehničen, saj je bil sistem, ki velja zdaj, razvit za davčne namene. Po pomislekih ustavnega sodišča je bilo treba ukrepati, Božič je prepričan, da se je vlada ustrezno odzvala. "Merila množičnega vrednotenja se tako odslej določajo z zakonom o tolikšnem obsegu, kot je treba za zagotavljanje ustrezne pravne varnosti lastnikov, a obenem dovolj gibko, da se odraža dinamičnost sistema, ki jo zahteva sledenje spremembam na trgu nepremičnin."
Da je zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, podlaga za davek na nepremičnine, so opozorili v več poslanskih skupinah, zato se je splošna razprava vrtela tudi okoli tega vprašanja. "Prepričani smo, da je bilo dovolj davkov novih pod vlado Mira Cerarja, dovolj obremenitev za davkoplačevalce in gospodarstvo," je ocenil poslanec SDS Marko Pogačnik. "Če resno ne mislite z davkom o na nepremičnine, potem dajte tudi v sam uvod zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin to zabeležiti - ta zakon ne bo podlaga za zakon o davku na nepremičnine. Seveda tega ni." Da davek na nepremičnine poznajo številne evropske države, je spomnil Zvonko Lah iz NSi, a dodal, tako kot še nekateri ostali poslanci, da množično vrednotenje nepremičnin pozneje ne bi smelo prinesti dodatnih obremenitev. "V NSi že danes opozarjamo, da bo treba hkrati z davkom na nepremičnine znižati ostale davke v Sloveniji. Poudarjamo, da ne bomo podprli nobene davčne obremenitve, ki bi v splošnem Slovenijo davčno obremenila bolj, kot je obremenjena zdaj."
Poslanci so se dotaknili tudi vrednotenja kmetijskih zemljišč, menili so, da bi bilo treba razlikovati med tistimi, ki imajo status zazidljivih površin, a so kmetijsko obdelovana, in gradbenimi parcelami, ki so komunalno opremljene. Omenili so tudi rešitve za gozdove, pri katerih naj vlada ne bi dovolj upoštevala specifik terena na posameznih območjih.
Iz Kmetijsko-gozdarske zbornice so sporočili, da bo imelo množično vrednotenje nepremičnin takojšen učinek na socialne transferje ter dedne in davčne postopke, a dodali, da kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, ki stremi k čim večjim dobičkom, temveč ima v družbi večfunkcionalno vlogo. Zato predlagajo nekatere spremembe. Med drugim se zavzemajo za to, da bi se kmetijska in gozdna zemljišča vrednotilo po dohodkovni metodi ter da bi se stavbna zemljišča, dokler so po rabi kmetijska, tudi vrednotilo tako.
